Bolezni srca, krvi in ožilja SLABOKRVNOST (ANEMIJA)
Slabokrvnost se pojavi, ko je porušeno razmere med propadom in nastankom eritrocitov. Število eritrocitov v krvi je zmanjšano. Eden od vzrokov slabokrvnosti je lahko pomanjkanje železa v krvi. LEVKEMIJA
Pri levkemiji oboli tkivo, ki proizvaja krvne celice. V kostnem mozgu z veliko hitrostjo nastajajo levkociti, veliko je nenormalnih, ki izpodrivajo normalne. Moteno pa je tudi nastajanje eritrocitov in trombocitov. HEMOFILIJA
Pri hemofiliji bolniki nimajo ene od snovi, ki omogočajo strjevanje krvi. Zato že majhne rane privedejo do večjih krvavitev. Hemofilikom dodajajo v kri snov , ki jo dobijo iz krvi krvodajalcev. ARTERIOSKLEROZA
Če notranja stena žile postane hrapava zaradi nalaganja maščobnih oblog na steno, se nanjo začnejo nalagati krvni strdki. Žila se zoži. Zoženje imenujemo arterioskleroza. INFARKT (KAP)
O kapi oziroma infarktu govorimo, kadar se žile tako zelo zožijo, da do celic ne pride dovolj hrane in kisika. Posledica je odmiranje celic (tkiva). Žile se lahko zožijo na samem mestu, kjer se strdki nalagajo ali pa se strdek odtrga in zamaši žilo nekje drugje v telesu. Pri srčni kapi se zamašijo žile, ki oskrbujejo srce in to s strdkom, ki je prišel od drugod ali pa zaradi ateroskleroze žil srca. Pri možganski kapi pa se opisano zgodi v možganskih žilah. TROMBOZA
Pri zdravem človeku se kri v žilah ne strjuje. Zaradi različnih vzrokov pa se lahko v krvi poveča raven strjevalnih faktorjev in nastajati začnejo krvni strdki, ki upočasnjujejo pretok krvi (najpogosteje v venah nog). KRČNE ŽILE
Venske zaklopke včasih začnejo odpovedovati, zato krvni stolpec “pade” navzdol v del, kjer zaklopke niso okvarjene. Na tistem delu se vena močno odebeli, kar se opazi tudi navzven. Krčne žile so zlasti značilne za površinske vene nog in stopal. ANGINA PECTORIS
O angina pectoris govorimo, kadar prekrvavitev žil srca ne ustreza potrebam srčne mišice po kisiku in hrani. Največkrat pride do tega zaradi nabiranja oblog na stenah srčnih žil.]]>