Zgradba srca osrčnik, ki pripenja srce na trebušno prepono in hrbtenico. Pod osrčnikom je srčno mišično tkivo, pod mišičnim tkivom pa še tanka plast epitelnega tkiva, ki pokriva votline srca. Srce ima štiri votline: dva preddvora (atrija) in dva prekata (ventrikla). Srce je razdeljeno na levi in desni del, ki ju ločuje pretin. Tako sta v srcu levi in desni preddvor ter levi in desni prekat. Na obeh straneh srca je med preddvorom in prekatom zaklopka, ki usmerja kri iz preddvora v prekat in preprečuje tok krvi v obratni smeri. Iz srca izhajata aorta, ki vodi kri iz srca po telesu in pljučna arterija, ki vodi kri iz srca proti pljučem. V srce vodijo štiri pljučne vene kri iz pljuč, iz različnih delov telesa pa vodita kri v srce dve veliki telesni veni (zgornja in spodnja velika dovodnica). Zaklopke so tudi med srcem in venami. Njihova vloga je usmerjanje krvi v točno določeni smeri.]]> Delovanje srca Srčni ciklus poteka v štirih fazah. 1. faza: Oba atrija in ventrikla so sproščeni in ohlapni - diastola atrijev in ventriklov (se ne krčijo). Kri vdira v atrija, nekaj krvi gre tudi v ventrikla. 2. faza: Atrija se stisneta - sistola atrijev, kar požene kri v ventrikla. 3. faza: Ventrikla se skrčita - sistola ventriklov, kar požene kri iz srca po telesu in v pljuča. Levi ventrikel ima debelejšo steno kot desni, ker mora pognati kri po vsem telesu, desni pa le v pljuča. 4. faza: Ventrikla se sprostita, tudi atrija sta sproščena - diastola atrijev in ventriklov, kri vstopa v srce (glejte 1. fazo). Ukazi za krčenje srca nastajajo v srcu samem. V steni na vrhu desnega preddvora leži ritmovnik. To je skupina celic, v katerih spontano nastane vzburjenje (brez ukaza iz možganov). Vzburjenje se širi navzdol po obeh atrijih, kar povzroči krčenje atrijev. Nato vzburjenje preide do atrioventrikularnega vozla (skupina celic na spodnjem delu atrija), od tod pa naprej po ventriklih, zato se tudi ventrikli skrčijo. Utripni volumen je količina krvi, ki se pri enem krčenju prekatov iztisne v aorto in pljučni arteriji. Frekvenca srčnega utripa je število utripov na minuto (pri zdravem človeku povprečno 70). Krvni tlak je pritisk, ki deluje na žilne stene. Ko kri brizgne iz srca v aorto, ob sistoli ventriklov, je krvni tlak najvišji (zgornji krvni tlak: okoli 125mm Hg). Ko se ventrikli in atriji relaksirajo in kri vstopa v srce, pa krvni tlak v žilah pade (spodnji tlak: okoli 75 mm Hg). Tlak je največji v aorti, nato z oddaljenostjo od srca pada. O hipertenziji govorimo, kadar je krvni tlak povišan čez normalne vrednosti. Sčasoma se stene žil raztegnejo in to pospeši nastanek arterioskleroze (glejte poglavje o boleznih krvi, srca in ožilja). O pa govorimo, kadar je krvni tlak znižan pod normalne vrednosti. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Pri telesni aktivnosti se povečuje frekvenca srčnega utripa in s tem tudi krvni tlak, vendar le do neke mere. Ko srce utripa prehitro, se ne napolni do konca in tlak pade.

Med stresom se mišice v žilah krčijo, premer žil se zmanjša in krvni tlak se poveča.

Kadar pojemo obilnejši obrok, se razširijo žile v predelu prebavnega trakta in tja gre velik del krvi. Da telo ohrani normalen tlak, se morajo žile zožiti drugje. To pomeni, da v druge dele telesa pride manj krvi. Manj krvi pomeni tudi manj kisika. Ker možgani dobijo manj kisika, postanemo zaspani.

]]>