﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "KRVOŽILJE">
	
	<stopnja id="1" podnaslov = "Krvne žile">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/09_4_1.swf|Srce, arterije in vene|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Krvne žile</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[V našem telesu imamo tri vrste krvnih žil: <font color="#008C49"><a href="event:pics/09_4_1.swf|Srce, arterije in vene|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|"><b>arterija (odvodnice)</b>, <b>vene (dovodnice)</b></a></font> in <font color="#008C49"><a href="event:pics/09_4_2.jpg|Kapilare|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|"><b>kapilare</b></a></font>. Srce požene kri v arterije. Arterije se vejajo v vedno manjše in najmanjšim pravimo arteriole. Arteriole se vejajo naprej v <b>kapilare</b> in tako nastane kapilarni preplet. Preplete kapilar najdemo v vsakem organu. Kapilare, ki tvorijo preplet, se na drugi strani združujejo v <b>venule</b>, te pa v manjše in nato v večje <b>vene</b>, po katerih kri priteče v srce.
Stene arterij in ven so iz treh plasti. Zunanja plast je iz vezivnega tkiva, srednja iz gladkih mišic in malo elastičnega vezivnega tkiva, notranja plast pa je iz epitelnega tkiva. Arterije imajo debelejšo steno na račun srednje plasti, ker je kri v arterijah pod večjim pritiskom kot v venah (Ko se srce skrči, brizgne kri v arterije.). Vene imajo tanjšo steno. V njihovi notranjosti se pojavljajo <font color="#008C49"><a href="event:pics/09_4_3.swf|Zaklopke|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">zaklopke</a></font>, ki se odpirajo v smeri toka krvi, torej navzgor proti srcu. Med enim in drugim krčenjem srca se zaklopke zaprejo in tako preprečujejo, da bi kri “padla” navzdol. Pri človeku so te zaklopke še posebej pomembne, ker je v svoji evoluciji prešel na pokončno hojo, s tem pa se je razdalja, ki jo mora kri prepotovati od spodnjih okončin do srca, zelo povečala. Če se katera od zaklopk pokvari, mora spodnja zaklopka prenesti še težo dodatnega stolpca krvi. Zato se pogosto pokvarijo še naslednje zaklopke, kri zastaja na določenih mestih, vene nabreknejo in se zvijugajo. To težavo imenujemo <b>krčne žile</b>.
Kri se vrača navzgor v srce s pomočjo treh mehanizmov. Prvi so zaklopke v venah, ki preprečujejo vračanje krvi nazaj. Drugi mehanizem so dihalne mišice, ki pri vdihu stiskajo vene v prsnem košu in pomagajo vračati kri v srce (dihalna črpalka). Tretji mehanizem so skeletne mišice, ki pri gibanju stiskajo vene (mišična črpalka).
Najtanjše krvne žile so kapilare. Njihova tanka stena je iz ene same plasti celic, ki tvorijo enoplasten epitel (glejte poglavje o tkivih). Skozi steno kapilar izstopajo kisik, hranilne snovi, hormoni in druge snovi, ki jih potrebujejo celice. Skoznje pa vstopajo ogljikov dioksid in odpadne snovi.
Največja arterija v telesu je <b>aorta</b>, ki izhaja iz srca. Takoj nad srcem zavije v <b>aortni lok</b>. Od začetnega dela aorte se odcepijo žile, ki nosijo hrano in kisik do celic srca. Od aortnega loka se odcepijo tudi arterije za zgornje ude, vrat in glavo. Nato pa se aorta obrne navzdol. Od nje se odcepljajo številne arterije, ki gredo do organov prsne in trebušne votline, v spodnjem delu pa tudi v spodnje okončine.
Vene zgornjih okončin, vratne vene in hrbtenične vene se zlivajo v <b>zgornjo veliko veno</b>, vene iz notranjih organov in spodnjih okončin pa v <b>spodnjo veliko veno</b>. Obe veliki veni se zlivata v srce.
]]>		
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>
