﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "KRVOŽILJE">
	<stopnja id="1" podnaslov = "Zgradba krvi">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/09_02.jpg|Kri pod mikroskopom|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Zgradba krvi</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Kri je tekoče tkivo, sestavljeno iz <b>krvnih celic</b> in medceličnine, ki ji rečemo <b>krvna plazma</b>. Kri ima pH malo čez 7. Zaradi rdečih krvnih celic je rdeče barve. Zunaj telesa se strdi, pravimo, da koagulira.
Če iz krvi odstranimo krvne celice, ostane samo krvna plazma. Krvna plazma je rumenkasta tekočina v kateri je 91% vode, ostalo so raztopljene ali razpršene (dispergirane) anorganske in organske snovi ter proteini (protitelesa, hormoni, proteini za strjevanje krvi,…). 
Krvna plazma predstavlja približno 53% krvi, ostalo so krvne celice (krvničke). Obstajajo tri vrste krvnih celic in sicer rdeče krvne celice <b>(eritrociti)</b>, beli krvne celice <b>(levkociti)</b> in krvne ploščice <b>(trombociti)</b>. Krvne celice nastajajo v <b>krvotvornih organih</b>. Rdeče krvne celice in krvne ploščice se tvorijo v <b>rdečem kostnem mozgu</b> (glej poglavje o okostju). Bele krvne celice nastajajo v kostnem mozgu in tudi v <b>limfnem tkivu</b> (limfno tkivo je v vranici, limfnih vozlih – bezgavkah in priželjcu). 
<b>DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...</b>
<li>Nastanek rdečih krvnih celic imenujemo eritropoeza, belih levkopoeza in krvnih ploščic trombocitopoeza.</li> ]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/09_02.jpg|Kri pod mikroskopom|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Rdeče krvne celice (eritrociti)</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Eritrociti so edine celice v našem telesu, ki nimajo jedra. Na pogled so sploščeni, njihovi robovi pa so odebeljeni, od strani so videti kot bikonkavni diski. Ker nimajo jedra, je njihova življenjska doba kratka (okoli 100 dni), zato iz zarodnih celic v rdečem kostnem mozgu neprestano nastajajo nove. Odmrle eritrocite razgradita vranica in jetra. Normalno število eritrocitov v krvi je od 4,6 do 6 milijonov na kubični milimeter.
Rdeče krvne celice vsebujejo <b>hemoglobin</b>. Hemoglobin je beljakovina, ki vsebuje železo (Fe), na železo pa se vežeta kisik in ogljikov dioksid.
<b>DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...</b>
<li>Če se zadržujemo v visokogorju, kjer je koncentracija kisika v zraku nižja, se poveča število eritrocitov.</li><li>Hitrost nastajanja rdečih krvničk je nekaj milijonov na sekundo.</li><li>Za tvorbo eritrocitov so nujno potrebni železo (Fe), beljakovine in kompleks vitaminov B.</li>]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/09_02.jpg|Kri pod mikroskopom|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Bele krvne celice (levkociti)</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Levkociti so večji od eritrocitov in imajo jedro. V krvi jih je od pet do deset tisoč na kubični milimeter. Življenjska doba je od nekaj ur do več mesecev (odvisno od vrste levkocita). Naloga levkocitov je obramba telesa pred virusi, bakterijami, paraziti in tudi tumorskimi celicami. Ob njihovi prisotnosti se poveča število levkocitov v krvi. 
Nekateri levkociti se, če jih barvamo z barvili, obarvajo, da so vidna njihova zrnca. To so <b>zrnati levkociti</b>. Drugi levkociti se obarvajo enakomerno in zrn ni videti. To so <b>nezrnati levkociti</b>. Zrnate in nezrnate levkocite delimo v več skupin glede na obliko jedra. Tako se zrnati levkociti delijo na <b>nevtrofilce</b> (nevtrofilni levkociti), <b>bazofilce</b> (bazofilni levkociti) in <b>eozinofilce</b> (eozinofilni levkociti), nezrnasti levkociti pa na <b>limfocite</b> (majhni z okroglim jedrom) in <b>monocite</b> (veliki, z ledvičastim jedrom).
Zrnasti levkociti nastajajo v rdečem kostnem mozgu, nezrnati pa poleg rdečega kostnega mozga še v vranici, bezgavkah in priželjcu.
<b>DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...</b>
<li>Povečanje števila levkocitov imenujemo <b>levkocitoza</b>. Njihovo število se poveča, kadar je iz telesa potrebno odstraniti mikrobe ali druge tujke.</li>]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="d" vAs="pics/09_02.jpg|Kri pod mikroskopom|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Krvne ploščice (trombociti)</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Krvne ploščice sploh niso celice, ampak le delci celic. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu tako, da posebne celice, ki jih imenujemo megakariociti (celice z velikim jedrom), razpadejo na številne delce, ki se nato sprostijo v krvi kot krvne ploščice. Normalno število trombocitov v krvi je 300 tisoč na kubični millimeter, v krvi pa preživijo od 5 do 9 dni.
Krvne ploščice sodelujejo pri treh različnih mašenjih ran. Če se ranijo drobne žile (kapilare), ne pride do pravega strdka, ampak se na robove ranice nalepijo le krvne ploščice, ki napravijo droben zamašek sestavljen iz trombocitov. Ko se poškoduje velika žila (arterija ali vena), začnejo krvne ploščice v predelu rane izločati <b>serotonin</b>, ki povzroči oženje žil, s tem pa se zmanjša uhajanje krvi iz žile. Na velikih ranah se poleg krčenja mišic žile odvije še drug mehanizem. Na robove ranjene žile se nalepijo krvne ploščice, na njih pa še beljakovina <b>fibrin</b> (nastane iz fibrinogena). V mrežo krvnih ploščic in fibrina se ujamejo tudi eritrociti. Tako nastane pravi krvni strdek. Ko se obnovi stena žile, se krvni strdek razgradi.
<b>DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...</b>
<li>Pri zdravem človeku se z nastankom strdka ustavi krvavitev v 2 do 3 minutah, za nastanek trdne kraste pa je potrebnih približno 8 minut.</li><li>Nekatere živali, kot so pijavke, komarji, klopi,...izločajo v kri snovi, ki preprečujejo njeno strjevanje.</li>]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Krvne skupine">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/09_02.jpg|Kri pod mikroskopom|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Krvne skupine</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Na celični membrani eritrocitov so pri različnih krvnih skupinah različni antigeni (označevalci, markerji). Če obrambni (imunski) sistem človeka spozna nek antigen za tujega, naredi proti njemu protitelesa. V primeru, da pridejo v žilo človeka eritrociti z drugim antigenom, kot jih ima on sam, se nanje vežejo protitelesa in zlepijo eritrocite <b>(aglutinacija).</b>
Primeri:<li>Če osebi s krvno skupino A damo kri skupine B, bodo protitelesa proti antigenu B zlepila eritrocite prejete krvi.</li><li>Če osebi s krvno skupino A damo kri skupine AB, bo prav tako prišlo do zlepljanja eritrocitov, saj imajo eritrociti prejete krvi na površini poleg antigena A tudi antigen B.</li><li>Če osebi s krvno skupino A, B ali AB damo kri skupine 0, ne pride do zlepljanja, ker eritrociti ljudi s skupino 0 na površini nimajo ne antigenov A in ne antigenov B. Zato ljudem s krvno skupino 0 pravimo <b>univerzalni krvodajalci</b>.</li><li>Če osebi s krvno skupino AB damo kri skupine A,B ali AB, v nobenem primeru ne pride do zlepljanja, saj ti ljudje v krvi nimajo protiteles proti nobenemu od obeh antigenov (A ali B). Zato ljudem s krvno skupino AB pravimo <b>univerzalni prejemniki krvi</b>.</li><br />Kljub temo, da imamo univerzalne krvodajalce in univerzalne prejemnike, pa prejemniku krvi dajo kri iste krvne skupine kot jo ima sam, če je le mogoče,.
Na površini eritrocitov so številni antigeni in ne le antigena A in B. Eden od njih je antigen D. Ljudem, ki imajo na površini svojih eritrocitov antigen D, pravimo, da so Rh pozitivni (Rh+). Takih je približno 85% ljudi. Tistim, ki tega antigena nimajo, pa pravimo, da so Rh negativni (Rh-). Takih je ostalih 15%. Če oseba, ki je Rh-, prejme Rh+ kri, začnejo v njeni krvi nastajati protitelesa proti antigenu D. To pri prvem prejemu krvi ni problematično, ker se protitelesa tvorijo počasi. Če pa isti osebi damo še enkrat Rh+ kri, pa je lahko usodno zaradi protiteles, ki so prisotna v krvi že od prvega prejema Rh napačne krvi. Podobno se dogaja med nosečnostjo. Če ženska, ki je Rh-, nosi otroka z Rh+ krvjo, v njeni krvi nastanejo prititelesa proti antigenu D. Pri prvem otroku ni težav, saj protitelesa nastajajo počasi. Če pa ženska ponovno zanosi in je plod spet Rh+, je takoj izpostavljen delovanju protiteles, ki so ostala v telesu matere še od prve nosečnosti. V tem primeru pride lahko do različnih zapletov. Zato mati dobi po prvem porodu ustrezno zaščito.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>