Zgradba krvi krvnih celic in medceličnine, ki ji rečemo krvna plazma. Kri ima pH malo čez 7. Zaradi rdečih krvnih celic je rdeče barve. Zunaj telesa se strdi, pravimo, da koagulira. Če iz krvi odstranimo krvne celice, ostane samo krvna plazma. Krvna plazma je rumenkasta tekočina v kateri je 91% vode, ostalo so raztopljene ali razpršene (dispergirane) anorganske in organske snovi ter proteini (protitelesa, hormoni, proteini za strjevanje krvi,…). Krvna plazma predstavlja približno 53% krvi, ostalo so krvne celice (krvničke). Obstajajo tri vrste krvnih celic in sicer rdeče krvne celice (eritrociti), beli krvne celice (levkociti) in krvne ploščice (trombociti). Krvne celice nastajajo v krvotvornih organih. Rdeče krvne celice in krvne ploščice se tvorijo v rdečem kostnem mozgu (glej poglavje o okostju). Bele krvne celice nastajajo v kostnem mozgu in tudi v limfnem tkivu (limfno tkivo je v vranici, limfnih vozlih – bezgavkah in priželjcu). DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...
  • Nastanek rdečih krvnih celic imenujemo eritropoeza, belih levkopoeza in krvnih ploščic trombocitopoeza.
    • ]]>     Rdeče krvne celice (eritrociti) hemoglobin. Hemoglobin je beljakovina, ki vsebuje železo (Fe), na železo pa se vežeta kisik in ogljikov dioksid. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...
  • Če se zadržujemo v visokogorju, kjer je koncentracija kisika v zraku nižja, se poveča število eritrocitov.
  • Hitrost nastajanja rdečih krvničk je nekaj milijonov na sekundo.
  • Za tvorbo eritrocitov so nujno potrebni železo (Fe), beljakovine in kompleks vitaminov B.
    • ]]>     Bele krvne celice (levkociti) zrnati levkociti. Drugi levkociti se obarvajo enakomerno in zrn ni videti. To so nezrnati levkociti. Zrnate in nezrnate levkocite delimo v več skupin glede na obliko jedra. Tako se zrnati levkociti delijo na nevtrofilce (nevtrofilni levkociti), bazofilce (bazofilni levkociti) in eozinofilce (eozinofilni levkociti), nezrnasti levkociti pa na limfocite (majhni z okroglim jedrom) in monocite (veliki, z ledvičastim jedrom). Zrnasti levkociti nastajajo v rdečem kostnem mozgu, nezrnati pa poleg rdečega kostnega mozga še v vranici, bezgavkah in priželjcu. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...
  • Povečanje števila levkocitov imenujemo levkocitoza. Njihovo število se poveča, kadar je iz telesa potrebno odstraniti mikrobe ali druge tujke.
    • ]]>     Krvne ploščice (trombociti) serotonin, ki povzroči oženje žil, s tem pa se zmanjša uhajanje krvi iz žile. Na velikih ranah se poleg krčenja mišic žile odvije še drug mehanizem. Na robove ranjene žile se nalepijo krvne ploščice, na njih pa še beljakovina fibrin (nastane iz fibrinogena). V mrežo krvnih ploščic in fibrina se ujamejo tudi eritrociti. Tako nastane pravi krvni strdek. Ko se obnovi stena žile, se krvni strdek razgradi. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...
  • Pri zdravem človeku se z nastankom strdka ustavi krvavitev v 2 do 3 minutah, za nastanek trdne kraste pa je potrebnih približno 8 minut.
  • Nekatere živali, kot so pijavke, komarji, klopi,...izločajo v kri snovi, ki preprečujejo njeno strjevanje.
    • ]]>     Krvne skupine (aglutinacija). Primeri:
  • Če osebi s krvno skupino A damo kri skupine B, bodo protitelesa proti antigenu B zlepila eritrocite prejete krvi.
  • Če osebi s krvno skupino A damo kri skupine AB, bo prav tako prišlo do zlepljanja eritrocitov, saj imajo eritrociti prejete krvi na površini poleg antigena A tudi antigen B.
  • Če osebi s krvno skupino A, B ali AB damo kri skupine 0, ne pride do zlepljanja, ker eritrociti ljudi s skupino 0 na površini nimajo ne antigenov A in ne antigenov B. Zato ljudem s krvno skupino 0 pravimo univerzalni krvodajalci.
  • Če osebi s krvno skupino AB damo kri skupine A,B ali AB, v nobenem primeru ne pride do zlepljanja, saj ti ljudje v krvi nimajo protiteles proti nobenemu od obeh antigenov (A ali B). Zato ljudem s krvno skupino AB pravimo univerzalni prejemniki krvi.

    • Kljub temo, da imamo univerzalne krvodajalce in univerzalne prejemnike, pa prejemniku krvi dajo kri iste krvne skupine kot jo ima sam, če je le mogoče,. Na površini eritrocitov so številni antigeni in ne le antigena A in B. Eden od njih je antigen D. Ljudem, ki imajo na površini svojih eritrocitov antigen D, pravimo, da so Rh pozitivni (Rh+). Takih je približno 85% ljudi. Tistim, ki tega antigena nimajo, pa pravimo, da so Rh negativni (Rh-). Takih je ostalih 15%. Če oseba, ki je Rh-, prejme Rh+ kri, začnejo v njeni krvi nastajati protitelesa proti antigenu D. To pri prvem prejemu krvi ni problematično, ker se protitelesa tvorijo počasi. Če pa isti osebi damo še enkrat Rh+ kri, pa je lahko usodno zaradi protiteles, ki so prisotna v krvi že od prvega prejema Rh napačne krvi. Podobno se dogaja med nosečnostjo. Če ženska, ki je Rh-, nosi otroka z Rh+ krvjo, v njeni krvi nastanejo prititelesa proti antigenu D. Pri prvem otroku ni težav, saj protitelesa nastajajo počasi. Če pa ženska ponovno zanosi in je plod spet Rh+, je takoj izpostavljen delovanju protiteles, ki so ostala v telesu matere še od prve nosečnosti. V tem primeru pride lahko do različnih zapletov. Zato mati dobi po prvem porodu ustrezno zaščito.]]>