Jetra Jetra so največja žleza v našem telesu. Pri odraslem človeku tehtajo okoli 1,4 kg. Zavarovana z rebri ležijo v zgornji desni polovici trebušne votline. Skozi jetra preteče veliko krvi. Jetra dobivajo kri iz dveh virov. Kri, bogata s kisikom, prihaja v jetra po jetrni arteriji. Po dverni veni (portalni veni, veni vratarici) pa pride iz prebavne cevi kri revna s kisikom, a polna hranilnih snovi. Osnovna enota jeter je jetrna kepica (jetrni režnjič). Jetrni režnjič ima obliko večkotnika, v njem pa so jetrne celice kockastih oblik, ki so razporejene okrog osrednje vene v obliki žarkov. Jetrna arterija in dverna vena se v jetrih razcepita v številne drobne žile, kapilare, ki potekajo med jetrnimi celicami. Med celicami tako teče kri, ki je pritekla po jetrni arteriji in celicam prinesla kisik ter kri, ki je pritekla po dverni veni ter s seboj prinesla hranilne snovi. Krvi iz obeh virov se med jetrnimi celicami pomešata. Jetrne celice iz krvi poberejo hrano in kisik, vanjo pa izločijo nerabne snovi. Kri nato odteče proti osrednji veni, ki je na sredini vsakega režnjiča. Vene vseh režnjičev se združijo v jetrno veno, ki jetra zapusti in se priključi spodnji telesni dovodnici (glejte poglavje o obtočilih). Jetrne celice izločajo tudi žolč. Žolč vstopa v žolčne kapilare razporejene med jetrnimi celicami v vsakem režnjiču. Žolčne kapilare zbirajo žolč, ki se po žolčevodu izliva v žolčnik. Tam se žolč začasno shranjuje in po potrebi (za potrebe prebave) izloči v dvanajstnik. Žolč je alkalna, zelenkastorjava grenka tekočina, ki vsebuje vodo, soli, žolčne in maščobne kisline, holesterol, sluz in žolčno barvilo bilirubin. Bazičen žolč nevtralizira klorovodikovo kislino ki skupaj z delno prebavljeno hrano priteka iz želodca v dvanajstnik. V žolču ni prebavnih encimov. Žolč razprši maščobe v drobne kapljice, da jih lipaza, encim trebušne slinavke, lažje razgradi. Naloge jeter so:

tvorba žolča, ki olajša prebavo maščob,

pretvarjanje glukoze v glikogen in shranjevanje glikogena (Ko je v krvi dovolj glukoze, se ta v jetrih pretvori v glikogen. Glikogen se tu shrani in po potrebi pretvori nazaj v glukozo, ki nato vstopi v kri),

razstrupljanje snovi, ki so telesu škodljive (alkohol, nikotin, zdravila),

odstranjevanje potrošenih rdečih krvnih celic,

izgradnja in razgradnja lipidov in aminokislin,

shranjevanje železa, kalija, bakra in vitaminov, ki so topni v maščobah (A,D,E,B12),

sproščanje toplote pri različnih kemijskih reakcijah in s tem ogrevanje telesa,...

]]> Trebušna slinavka