Kaj sodi k prebavilom Prebavila sestavljajo prebavna cev in prebavne žleze. Prebavna cev se deli na ustno votlino, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, danko in zadnjik. Prebavne žleze izločajo prebavne sokove v prebavno cev. Prebavni sokovi vsebujejo encime, ki razgrajujejo hrano. Velike prebavne žleze, ki ležijo izven prebavne cevi so žleze slinavke, jetra in trebušna slinavka. Poleg tega so na nekaterih mestih v steni prebavne cevi številne manjše prebavne žleze, ki prav tako izločajo prebavne sokove v prebavno cev. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Skozi prebavno cev gre dnevno okoli 11 litrov tekoče kaše (vključuje tudi prebavne sokove), iztrebi pa se na koncu le okoli 100 ml nerabnih snovi, vse ostalo se absorbira.

]]> Ustna votlina ustih se odvijata mehanska in kemijska prebava hrane. Pri mehanski prebavi sodelujejo zobje in žvekalne mišice. Pri kemijski prebavi sodelujejo encimi, ki so v slini. Slino z encimi izločajo trije pari večjih žlez slinavk in sicer obušesne, podjezične in podčeljustne žleze pa tudi manjše pomožne žleze, ki so v sluznici jezika in ust. Encim v slini se imenuje amilaza. Njegova vloga je razgradnja škroba v preproste sladkorje (disaharide). Slina hrano tudi omoči in zmehča ter tako olajša požiranje. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Dnevno izločimo približno 1,5 litra sline.

Izločanje sline vodijo enostavni refleksi, ki jih sprožijo mehanski in kemični dražljaji ali pa pogojni refleksi pri katerih so vključeni tudi veliki možgani – zato se slinimo že ob misli na hrano ali pogledu nanjo.

Pri žvečenju hrane sodeluje tudi jezik, ki hrano potiska med zobe, pomaga pa tudi pri požiranju. Za žvečenje so pomembni zobje. V otroški dobi imamo ljudje 20 mlečnih zob, kot odrasli pa 32 stalnih zob. V vsaki čeljusti (zgornji in spodnji) je 16 zob, ki so somerno razporejeni. Zgornja (in enako spodnja) čeljust ima tako na eni polovici vraščene dva sekalca, en podočnik, dva ličnika, dva kočnika in en modrostni kočnik. Vsak zob sestavljajo krona, vrat in korenina. Zobna krona je tisti del zoba, ki ga vidimo v ustni votlini, s korenino pa je zob vsajen v zobno jamico, ki je v čeljusti. Vrat je del med krono in korenino. Zobno krono na zunanji površini prekriva sklenina, ki je najtrša snov v našem telesu. V predelu korenine sklenino zamenja zobni cement. Pod sklenino in cementom je po celem zobu zobovina (dentin). V sredini zoba je votlina, v katero iz dlesni vstopajo žile in živci.]]> Žrelo in požiralnik žrelo, ki je križišče prebavnih in dihalnih poti. Hrana iz žrela potuje v požiralnik, zrak pa v grlo in naprej v sapnik. Ko pogoltnemo grižljaj hrane, se grlo zapre s posebnim poklopcem, ki prepreči zdrs hrane v dihalne poti. Požiralnik je mišična cev, ki leži za sapnikom in pred hrbtenico. V njem ne poteka prebava, ampak služi za transport hrane od žrela proti želodcu. Potovanje hrane po požiralniku se odvija s pomočjo mišic, ki so v njegovi steni. Mišice se krčijo druga za drugo od zgoraj navzdol. Pred grižljajem se mišice sproščajo, za njim pa krčijo, tako grižljaj pride do želodca. Zaporedno ritmično krčenje mišic v steni prebavne cevi imenujemo peristalnika.]]> Želodec trebušno prepono. Deloma je zavarovan z rebri in je najširši del prebavne cevi. Ima obliko polmeseca z dvema krivinama, z veliko in malo krivno. Na vhodu in izhodu iz želodca sta mišici zapiralki. Mišica na vhodu se imenuje vratar, na izhodu pa ustje. V notranjosti želodca je nagubana sluznica s tremi vrstami žleznih celic. Ene izločajo prebavne encime, druge klorovodikovo kislino (HCl) in tretje sluz, ki varuje steno želodca pred prebavnimi encimi. Te izločke imenujemo s skupnim imenom želodčni sok (prebavni sok). Nad sluznico želodca so še tri plasti, najprej podsluznica, nato mišična plast, na zunanji površini pa še mrena, ki prekriva želodec. Mišice v steni želodca so razporejene v več plasteh, ki potekajo v različnih smereh. Taka razporeditev mišič omogoča uspešno mešanje hrane, ki ga označujemo z mehansko prebavo. Za kemijsko prebavo v želodcu je odgovoren encim, ki ga v neaktivni obliki imenujemo pepsinogen. V taki obliki se tudi sprošča iz žleznih celic v steni želodca. Ko pride pepsinogen v stik z klorovodikovo kislino, iz njega nastane aktivna oblika encima, ki jo imenujemo pepsin. Pepsin cepi peptidne vezi v beljakovinah in beljakovine razgraja v manjše enote, ki jim pravimo peptidi. Klorovodikova kislina pa ni pomembna le zaradi aktiviranja encima pepsinogena, ampak deluje tudi baktericidno, uničuje bakterije. Hrana se prebavlja v želodcu do osem ur. Najdlje se zadržuje v želodcu mastna hrana, najkrajši čas pa ogljikovi hidrati. V želodcu nastane želodčna kaša, ki nadaljuje svojo pot v tanko črevo. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Prazen želodec ima prostornino od 50 do 100 ml, med prehranjevanjem se napolni do 1l, lahko pa tudi do 2l in več.

Hrano, ki je strupena ali pa kakorkoli ne prija želodcu, želodec izbljuje nazaj skozi požiralnik in usta. To je sicer neprijeten, toda pomemben obrambni odziv telesa.

]]> Tanko črevo Tanko črevo je razdeljeno na tri odseke: dvanajstnik, tešče črevo in vito črevo. Dolžina tankega črevesa je 5 do 7 metrov. Tu se hrana do konca prebavi, hranilne snovi pa se vsrkavajo v kri. V notranjosti tankega črevesa je sluznica močno nagubana, podobno kot v želodcu. Takoj za želodcem je dvanajstnik, ki je začetni del tankega črevesa. Ima obliko črke C in je dolg približno 20 do 25 cm. Sluznica dvanajstnika izloča vodnato sluz. V dvanajstnik pritečeta še prebavni sok (trebušna slina) iz trebušne slinavke, ki vsebuje bikarbonat in prebavne encime lipazo, tripsin, amilazo in maltazo in žolč iz jeter. Vsebina, ki pride iz želodca v prvi del tankega črevesa, v dvanajstnik, je kisla Žolč in trebušna slina, ki sta alkalna (bazična), vsebino nevtralizirata. Žolč razbije maščobe na manjše kapljice, da so lažje dostopne encimu lipazi, ki razgradi maščobe v glicerol in maščobne kisline. Tripsin razgradi peptide iz želodca v še manjše molekule. Amilaza in maltaza pa razgrajujeta ogljikove hidrate. Tudi v drugih dveh delih tankega črevesa se nadaljuje prebava. Žleze v sluznici tankega črevesa izločajo črevesni sok (prebavni sok), ki vsebuje encime za prebavljanje hrane (proteaze, karbohidraze, nukleaze, lipaze). V tankem črevesu se vsrkavajo prebavljene hranilne snovi v krvni obtok. Da je vsrkavanje v kri čim učinkovitejše, je povečana površina sluznice z nagubanostjo in s številnimi črevesnimi resicami. Črevesne resice so prstom podobni izrastki, ki so pokriti z epitelnimi – absorbicijskimi celicami. V absorbcijske celice vstopijo hranilni delci, ki so v tankem črevesu. Iz absorbcijskih celic hranilni delci vstopijo v kapilare, ki so v črevesnih resicah. Hranilni delci s tem preidejo v kri. Tudi po tankem črevesu se hrana pomika s pomočjo peristaltike.]]> Debelo črevo, danka in zadnjik debelo črevo. Debelo črevo se konča z danko, ki se odpira navzven z zadnjično odprtino. Kjer se tanko črevo priključi k debelemu črevu, je žepast odsek, ki ga imenujemo slepo črevo. Na koncu slepega črevesa je slepič. Debelo črevo je dolgo približno meter in pol in je debelejše od tankega črevesa. V debelem črevesu sluznica ne izloča več prebavnega soka, zato tu ni več prebave. Izloča se le sluz, ki iztrebkom olajša prehod naprej. Iztrebki se s pomočjo peristaltike pomikajo proti danki. Kašasto tekočino iz tankega črevesa debelo črevo spremeni v iztrebke tako, da iz ostankov hrane izsrka vodo, vitamine in minerale v kri. V debelem črevesu živijo bakterije, ki se hranijo z ostanki hrane in niso nevarne našemu zdravju. Debelo črevo se konča z danko, ki je dolga približno 12 cm. Za danko je le še zadnjik. Zadnjik zapirata zunanja in notranja mišica. Zunanja mišica je pod nadzorom naše volje, zato lahko kontroliramo izločanje blata. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Slepič je zakrnel organ, ki je izgubil svojo funkcijo. Če vanj zaide večja količina blata in se posledično prekomerno namnožijo bakterije, se lahko vname. Z laparoskopijo in laparotomijo so ugotovili, da imajo nekateri ljudje prirojeno odsotnost slepiča.

Kislost v debelem črevesu pada z njegovo dolžino. Na začetku debelega črevesa je pH vrednost okoli 5,5, v srednjem delu okoli 6,2 in na koncu okoli 6,8. V debelem črevesu živi več milijard bakterij, ki pripomorejo k dokončnemu razkroju hrane. Pri tem nastajajo plini vodik, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in metan.

]]>