Zgradba kože Kožo sestavljajo vrhnjica, usnjica in podkožje. Vrhnjica je večplastni ploščati epitel. V spodnjem delu vrhnjice je zarodna plast. V njej se celice neprestano delijo in izpodrivajo proti površini kože tiste, ki so nastale pred njimi. Na poti proti površini se v notranjosti celic začne nabirati roževina (keratin). Pravimo da celice poroženevajo. Ko popolnoma poroženijo, celice odmrejo. To se zgodi blizu površine kože. Odmrle celice se nato odluščijo. Med celicami vrhnjice ni krvnih žil, hranljive snovi prihajajo iz usnjice. Vrhnjica je na različnih delih telesa različno debela. Najdebelejša je na dlaneh in podplatih, zelo tanko pa na vekah. V zarodni plasti vrhnjice so melanociti (pigmentne celice). V teh celicah pod vplivom sončnih žarkov nastaja pigment melanin, ki kožo porjavi in jo s tem ščiti. Med vrhnjico in usnjico je bazalna membrana. To je tanka plast vrhnjice pod zarodno plastjo. Valovita bazalna membrana pokriva podaljške usnjice. ki segajo navzgor v vrhnjico in jih imenujemo papile. V papilah so žile, ki s krvjo nosijo hrano in kisik celicam povrhnjice. Prstni odtisi na površini kože ustrezajo papilam usnjice in so pri vsakem človeku drugačni. Ko se koža stara, se osnovna membrana izravnava, s tem pa se rahlja povezava med usnjico in vrhnjico. Pod vrhnjico je usnjica, ki je iz vezivnega tkiva, in vsebuje veliko kolagenskih in elastičnih vlaken. Elastična vlakna s starostjo začnejo propadati in koža izgubi svojo prožnost ter se začne gubati. V usnjici so tudi žile, čutilni organi, lasni mešički, živčni končiči ter kožne žleze. Tretja plast kože je podkožje. V njej je vezivno in maščobno tkivo. Vezivno tkivo podkožja pritrjuje kožo na mišice. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Vrhnjica kože je pri moških večinoma debelejša kot pri ženskah, s starostjo pa se pri vseh tanjša.

Pri ljudeh temne polti melanociti tvorijo več melanina kot pri ljudeh svetle polti.

Nekaterim ljudem primanjkuje encima za tvorbo melanina (tudi živalim). Ti ljudje imajo belo tako kožo kot lase, dlake in obrvi. To so albini.

Pod vplivom ultravijoličnih žarkov nastaja v koži vitamin D (Dovolj ga dobimo tudi z uravnoteženo prehrano, zato se ni potrebno izpostavljati nevarnim ultravijoličnim žarkom.).

Slika 2.]]> Kožne tvorbe dlake so tvorba vrhnjice. Cevasto ugreznitev vrhnjice, ki sega v usnjico, imenujemo lasni mešički, čebulasto oblikovan začetek lasnega mešička pa lasna čebulica. V lasni čebulici so žile, po katerih pridejo hranilne snovi in kisik in živčni končiči (zato boleče puljenje dlak). Celice v predelu čebulice se izredno hitro delijo in tvorijo spodnji del lasu. Pri delitvi izpodrivanjo celice, ki so nastale pred njimi, navzgor. Podobno kot v vrhnjici kože se tudi v celicah, ki tvorijo las, nabira keratin. Ko se ga nabere veliko, celice popolnoma poroženijo in odmrejo. Zato je las, ko pogleda na površje, mrtva tvorba. Nohti nastajajo podobno kot lasje in dlake. Izraščajo iz nohtnih mešičkov, kjer potekajo intenzivne celične delitve. Novonastale celice se pomikajo naprej, v njih pa se začne nabirati keratin. Ko je celica polna keratina odmre. Zato je zgornja plast nohta plast mrtvih celic. Nohti ščitijo konice prstov pred poškodbami. Žleze znojnice so cevaste žleze, ki izločajo znoj. Zavite so v klobčiče v usnjici in podkožju. Nekatere znojnice imajo lastno izvodilo, ki vodi na površje kože, druge pa svoj izloček zlivajo v lasni mešiček. Znoj je po sestavi podoben razredčenemu urinu. Znojenje je pomembno za uravnavanje telesne temperature in za izločanje odpadnih snovi (večino dela sicer opravijo ledvice). Žleze lojnice so grozdaste žleze ob lasu ali dlaki, ki izločajo loj. Loj je mešanica maščob, soli in vode. Ko je loja v določeni celici veliko, celica poči in loj se sprosti v lasni mešiček. Loj prekriva kožo in dlake, daje koži prožnost in preprečuje njeno izsušenost. Na ustnicah, dlaneh in podplatih lojnic ni. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Mnogo strupenih snovi telo iz krvnega obtoka odloži v laseh. Zato z analizo las ugotovijo, katere škodljive snovi je človek imel v sebi.

Lasni mešički se oblikujejo v koži že pred rojstvom (ko je plod star od dva do pet mesecev).

Noben lasni mešiček ni ves čas dejaven, ampak v določenem obdobju rastejo lasje iz enih mešičkov, v drugem iz drugih.

]]>