Čutilo za voh vohalne čutnice, ki imajo na eni strani vohalne dlačice na drugi pa izrastke. Izrastki se združijo v vohalni živec, ki vodi informacijo v ceter za voh v velikih možganih. Med vohalnimi čutnicami so še oporne celice. Ko žvečimo hrano, se iz nje sproščajo hlapi, ki iz ustne votline pridejo v nosno. Hlapi pridejo v nosno votlino tudi iz okolja. Hlapi se dotaknejo vohalnih dlačic. Dotik je dražljaj za vohalne dlačice. Zato v čutilnih celicah nastane vzburjenje. Vzburjenje potuje po vohalnem živcu v možgane (v center za voh). Ko vzburjenje pride v možgane, se vonja zavemo. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE
Čutilo za voh lahko razlikuje več kot 10.000 različnih vonjev.]]> Čutilo za okus brbončice. Okoli teh izboklin so vdolbine (jarki) napolnjene s slino. V stenah teh vdolbin so okušalne čutnice s čutilnimi dlačicami in dolgimi izrastki, ki se združijo v okušalni živec. Živec vodi v velike možgane do centra za okus. Med okušalnimi čutnicami so še oporne celice. Več okušalnih čutnic in opornih celic se združi v okušalne popke. Okušalnih popkov je na jeziku zelo veliko. Hrana, ki se raztaplja v slini, deluje dražilno na okušalne čutnice, zato se čutnice vzburijo. Vzburjenje potuje po okušalnem živcu v center za okus v velikih možganih, kjer se okusa zavemo. Čutnice na korenu jezika zaznavajo grenko, na konici jezika sladko in ob straneh jezika kislo in slano. Čeprav čutnice na jeziku zaznavajo le te štiri okuse, se ti okusi v velikih možganih kombinirajo. Tako zaznamo celo paleto različnih okusov. V ustni votlini sta tudi čutili za tip, ki zazna hrano na otip in toploto in mraz, ki zazna temperaturo hrane.]]>