Možgani Možgani so, podobno kot hrbtenjača, del centralnega živčevja. Zaščiteni so z lobanjskimi kostmi in tremi ovojnicami, ki so enake kot pri hrbtenjači. Zunanja ovojnica, pravimo ji tudi trda mrena, je hkrati pokostnica lobanjskih kosti, srednja je pajčevinasta ovojnica, notranja ovojnica pa je žilnica (mehka mrena) in leži direktno na možganih. Med ovojnicami je možgansko hrbtenjačna tekočina - likvor. Z lobanjskimi kostmi, ovojnicami in likvorjem so možgani zavarovani pred udarci. K možganom sodijo veliki možgani, mali možgani in možgansko deblo, ki se naprej deli na srednje možgane, most in podaljšano hrbtenjačo.]]> Veliki možgani veliki možgani. Sestavljeni so iz dveh polobel (hemisfer), ki sta med sabo povezani. Leva hemisfera upravlja desno stran telesa in obratno, desna hemisfera upravlja levo stran telesa. Pri možganih se, za razliko od hrbtenjače, sivina nahaja na površini in jo imenujemo možganska skorja. V možganski skorji, podobno kot v sivini hrbtenjače, najdemo telesa in dendrite živčnih celic. Pod možgansko skorjo pa je belina, ki ji pravimo tudi možganska sredica. V njej so aksoni živčnih celic, ki so obdani z belo ovojnico. Pri človeku je možganska skorja močno nagubana, kar povečuje površino, s tem pa je v skorji lahko več živčnih celic. Skorja je sedež zavesti, volje, razuma in čustvovanja in je v vsaki polobli razdeljena na več režnjev. Ločimo čelni reženj, kjer so gibalna središča, v katerih nastajajo ukazi za zavestne gibe. V levem delu čelnega režnja je tudi območje, ki nadzira govor tako, da uravnava gibe ust in ostalih mišic, ki sodelujejo pri govoru. Za čelnim je temenski reženj. Tu so čutilna središča kamor prihajajo informacije iz čutil na koži in iz mišic (čutila v mišicah zaznavajo, koliko je mišica raztegnjena). Nekaj informacij pride v temenski reženj tudi iz čutila za okus, čeprav je večina središča za okus v senčnem režnju. V senčnem režnju so središča za okus, sluh in voh ter središča, ki obdelujejo podatke za razumevanje jezika. Zatilni reženj je v celoti posvečen obdelavi slike. Vanj prihajajo informacije iz oči. V možganski skorji se nahajajo tudi središča, ki niso povezana z obdelavo informacij iz čutil ali z gibanjem. V teh središčih se zbirajo, obdelujejo in primerjajo podatki iz različnih specializiranih središč (za vid, voh, okus, ...). Ta središča so tista, ki človeku dajejo sposobnost razumevanja, odločanja, mišljenja, šaljenja ter možnost uporabe logike in učenja (v teh področjih se hranijo podatki, ki se lahko prikličejo iz spomina).]]> Mali možgani siva možganska skorja ali sivina, v kateri so telesa živčnih celic in dendriti. Notranjost oziroma možganska sredica pa je bela, ker so v njej aksoni, ki jih ovija bela ovojnica. Tudi pri malih možganih zato sredici pravimo belina. Mali možgani skrbijo za držo našega telesa, orientacijo v prostoru in natančno usklajujejo telesne gibe (npr.: z velikimi možgani se odločimo, da bomo pobrali svinčnik, mali možgani pa naše gibe uskladijo tako, da svinčnika ne zgrešimo). Za male možgane so zelo pomembne informacije, ki prihajajo iz organa za ravnotežje, ki leži v notranjem ušesu, ker te informacije povedo, kakšna je lega telesa v prostoru. Mali možgani sodelujejo tudi pri gibalnem učenju, kamor sodijo npr.: igranja klavirja, vožnja s kolesom,...]]> Možgansko deblo možganskemu deblu sodijo podaljšana hrbtenjača, srednji možgani in most. Podaljšana hrbtenjača je videti kot podaljšek hrbtenjače in ima tudi podobno zgradbo. Poleg tega je tudi povezana z možgani. Tu so refleksna središča za dihanje, požiranje, srčni utrip, sesanje, kašljanje, kihanje, bruhanje in širjenje in oženje žil. Če se poškoduje dihalno središče, takoj nastopi smrt. Zato temu delu pravimo življenski vozel. Most predstavlja povezavo med podaljšano hrbtenjačo in srednjimi možgani. Srednji možgani so zelo majhen del možganov, ki leži nad mostom. Tu so refleksni centri za vid in sluh (npr. refleksni center za vid nadzira zenični refleks - oženje in širjenje zenice).]]> Medmožgani Medmožgani ležijo med velikimi in srednjimi možgani. Njihovi pomembni deli so talamus, hipotalamus in epitalamus. Talamus sporočila, ki prihajajo iz čutil, posreduje velikim možganom. Ko sporočila prečkajo talamus, jih zaznamo kot prijetna ali neprijetna sporočila. Hipotalamus uravnava različne vegetativne funkcije organizma, kot so presnova, telesna temperatura, količina vode in soli v telesu, čustvene reakcije,.... Poleg tega hipotalamus izloča tudi hormon, ki zavira nastajanje urina in hormon, ki povzroča krčenje mišic maternice med porodom. V hipotalamusu je tudi refleksni center za vonj. Pomemben del epitalamusa pa je češarika.]]> Somatsko in vegetativno živčevje Somatsko živčevje deluje pod vplivom naše volje in nadzira delovanje skeletnih mišic. Ukazi nastajajo v velikih možganih, kjer je sedež zavesti. Vegetivno ali avtonomno živčevje ni pod nadzorom velikih možganov. Vpliva na pogostost krčenja srčne mišice in delovanje žlez. Ukazi nastajajo v hrbtenjači, malih možganih in možganskem deblu. Od tod gredo do gladkih mišic, žlez ali srčne mišice. Avtonomno živčevje delimo na simpatično, ki pospešuje delovanje organov in parasimpatično, ki zavira njihovo delovanje.]]>