Hrbtenjača hrbteničnem kanalu, ki ga tvorijo vretenca zložena druga na drugo. Hrbtenjača sega od zatilja do prvega, oziroma drugega ledvenega vretenca. Obdana je z ovojnicami tako kot veliki možgani. Ločimo zunanjo ovojnico, ki ji pravimo trda mrena in je hkrati tudi pokostnica hrbteničnega kanala, srednjo pajčevinasto ovojnico in notranjo ovojnico, ki ji pravimo žilnica (mehka mrena). Žilnica leži direktno na hrbtenjači. Med ovojnicami je možgansko hrbtenjačna tekočina - likvor. Z vretenci, ovojnicami in likvorjem je hrbtenjača zavarovana pred udarci. Na prečnem prerezu hrbtenjače opazimo sivino v obliki metulja, okoli nje pa belino. V sivini so telesa in dendriti nevronov, ki so sivkaste barve, v belini pa so aksoni, ki so videti beli, ker jih ovija bela ovojnica. Na sredini sivine je centralni kanal hrbtenjače, ki je napolnjen z likvorjem. Sivina ima dva hrbtna in dva tebušna rogova. V hrbtna rogova prihajajo sporočila po čutilnih nevronih. Telesa čutilnih nevronov so v gangliju, ki je tik pred hrbtenjačo. Iz trebušnih rogov sivine pa izhajajo ukazi, ki potujejo po gibalnih nevronih do mišič, žlez in notranjih organov. Gibalni nevroni pa svoja telesa nimajo v ganglijih, tako kot čutilni, ampak v trebušnih rogovih sivine. Aksoni čutilnih in gibalnih nevronov se združijo v en živec, ki mu pravimo mešani hrbtenjačni živec, ker je hkrati čutilni in gibalni živec. Hrbtenjačnih živcev je 31 parov (en živec gre desno, drugi levo iz hrbtenjače). Glede na višino vretenc iz katere izhajajo ločimo vratne, prsne, ledvene in križne hrbtenjačne živce. V hrbtnem rogu sivine so tudi povezovalni nevroni, ki med seboj povezujejo čutilne in gibalne nevrone. Hrbtenjača je glavni refleksni center, saj omogoča hitro odzivanje brez vpliva naše volje, kar nas pogosto rešuje v različnih kritičnih življenjskih situacijah.]]> Refleksi refleksni lok. Refleksni lok poteka takole:

Čutilna živčna celica (čutilni nevron) zazna dražljaj. Posledica je nastanek vzburjenja, ki po čutilni živčni celici potuje v hrbtenjačo ali možgansko deblo. Včasih dražljaj zazna čutilna celica in v njej nastane vzburjenje. To potuje nato do čutilno živčne celice in po njej naprej do hrbtenjače ali možganskega debla.

V sivini hrbtenjače gre vzburjenje iz čutilne živčne celice na gibalno živčno celico. Včasih je vmes še povezovalni nevron.

Nato potuje vzburjenje po gibalni živčni celici (gibalni nevron) do mišice ali žleze. Mišica se zato skrči, žleza pa začne z izločanjem.

Pri nekaterih refleksih so veliki možgani obveščeni šele potem, ko se je refleks že zgodil (npr.: ko se opečemo na likalniku). O nekaterih refleksih pa veliki možgani sploh niso obveščeni, zato se teh refleksov ne zavemo niti potem, ko so se že zgodili (npr.: širjenje in oženje žil in zenice). Poznamo pa tudi sestavljene reflekse, ki se sprožajo drug za drugim (npr.: požiranje).]]>