Mišice in energija celično dihanje, anaerobni razgradnji pa vrenje. Pri obeh procesih se razkraja glukoza, le da je pri vrenju končni produkt mlečna kislina, pri celičnem dihanju pa voda in ogljikov dioksid. Pri celičnem dihanju nastane ob razgradnji ene molekule glukoze kar 38 molekul ATP, pri vrenju pa le 2 molekuli ATP. V mišicah se kemijska energija, ki je shranjena v molekuli ATP pretvori v mehansko energijo, ki omogoča delo mišice (torej njeno krčenje), kar velik del kemijske energije pa se pretvori v toploto, kar se opazi kot segrevanje mišice. Mišica je utrujena, ko ji zmanjka kisika, v njej pa se nakopičita ogljikov dioksid in mlečna kislina. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Polno ime za molekulo ATP je adenozin trifosfat, molekula namreč vsebuje tri fosfatne skupine. Med fosfatnimi skupinami so energetsko bogate vezi in kadar jih cepimo, se sprosti energija. Če odcepimo eno fosfatno skupino iz ATP nastane ADP (adenozin difosfat), če odcepimo dve fosfatni skupini pa AMP (adenozin monofosfat).

Pri pretvarjanju kemične energije v mehansko je izkoristek slab, saj se za krčenje mišice izkoristi le 25% kemične energije. Vse ostalo se izgubi v obliki toplote.

Mišice potrebujejo??

]]>