Zgradba in delovanje skeletnih mišic skeletno mišico ovija mišična ovojnica, ki je iz vezivnega tkiva. Ta ovojnica prehaja na obeh koncih mišice v KITO oziroma tetivo. S kitami so mišice pritrjene na kosti, kožo ali hrustanec. Če skeletno mišico prečno prerežemo in pogledamo v notranjost, opazimo, da se mišične celice (mišična vlakna) združujejo v snope, vsak snop pa ovija ovojnica snopa. V vsaki mišični celici opazimo več tankih, nitastih miofibril. Vsaka miofibrila je iz več sarkomer. Sarkomera je delček miofibrile, ki sega od ene do druge z-linije. Na z-linijo so pripeti aktinski filamenti (tanki, nitasti), med aktinskimi filamenti pa so v sarkomeri nameščeni miozinski filamenti, ki so debelejši od aktinskih in imajo posebne glave. Teorija drsečih filamentov pravi, da pri krčenju mišice miozinski filamenti zdrsnejo med aktinske in sarkomera se skrajša. Ker se hkrati skrajša več sarkomer, se skrajša mišična celica. Več kot se mišičnih celic skrči, bolj se skrči cela mišica (vse celice v mišici se ne skrčijo nikoli). Tiste skeletne mišice, ki so pripete na kosti, vedno potekajo preko sklepa z ene na drugo kost. Pri krčenju (kontrakciji) se mišica skrajša, zadebeli in postane trša. O sprostitvi (relaksaciji) pa govorimo takrat, ko kontrakcija popusti, mišica se omehča in podaljša. Mišice, ki upogibajo sklepe, so upogibalke, tiste, ki sklepe iztezajo pa so iztezalke. Skeletne mišice pogosto delujejo v parih: ko je upogibalka skrčena, je iztezalka relaksirana in obratno. Popolnoma ohlapne niso mišice v zdravem telesu nikoli. Tej stalni delni napetosti mišic pravimo mišični tonus. Tonus mišic popusti v globokem spanju, narkozi in nezavesti. Mišice se krčijo na pobudo živčevja. Brez povezave z živčevjem je mišica hroma. Stik med živčno in mišično celico imenujemo motorična ploščica. Podrobno zgradbo in delovanje motorične ploščice si lahko ogledate v poglavju »Živčevje«.
 ]]>