Makroskopska zgradba kosti epifizi na konceh in diafiza v sredini. Kost pokriva pokostnica (periost). Pokostnica je ovojnica iz vezivnega tkiva. V njej so žile in živci. Po žilah prihajata do kosti hrana in kisik. Na obeh koncih kosti je hrustanec, ki preprečuje, da bi se kost ob stiku z drugo kostjo obrabila. V notranjosti epifiz je gobasto kostno tkivo. Na površini epifiz in v predelu diafize je kompaktno kostno tkivo. V sredini dolge kosti je votlika kostnega mozga. V mladosti je v njej rdeč kostni mozeg. V njem nastajajo krvne celice. Odrasel človek ima v dolgih kosteh rumen kostni mozeg (maščobno tkivo), rdeči kostni mozeg pa le še v kosteh trupa (vretenca, prsnica, medenične kosti). Na površini kosti najdemo tudi mesta, kamor se pritrdijo mišice.]]> Mikroskopska zgradba kosti osteon. Pri opazovanju pod mikroskopom je osteon videti, kot okrogel del, ki ima v sredini votlinico. Ta votlinica je haversov kanal. V njem so žile, ki nosijo kostnim celicam hrano in kisik in živci. Okoli Haversovega kanala so v krogih razporejene kostne celice, ki jim pravimo osteocite. Osteocite ležijo v lakunah. To so votlinicam podobni prostori. Med osteocitami je veliko medceličnine, ki vsebuje organske in anorganske snovi. Anorganske snovi dajo kosti trdnost, organske pa prožnost. Kanalikuli so majhni kanalčki, ki povezujejo med seboj osteocite istega osteona. Skrajni notranji kanalikuli pa se povežejo s Haversovim kanalom. Poleg kanalikulov poznamo še Volkmanove kanale, ki povezujejo med seboj Haversove kanale različnih osteonov. Skrajni zunanji Volkmanovi kanali vodijo vse do pokostnice.]]> Nastanek, rast in obnavljanje kosti zakostenitev ali osifikacija. Kosti lahko nastajajo s primarno ali s sekundarno osifikacijo. Pri primarni osifikaciji nastaja kostno tkivo iz vezivnega tkiva. Na ta način nastanejo kosti obraznega in možganskega dela lobanje in ključnici. Večina kosti pa nastane s sekundarno osifikacijo, ko kostno tkivo nastane iz hrustančnega. Sekundarna osifikacija poteka tako, da najprej zakosteni diafiza, šele nato epifizi. Pri sekundarni osifikaciji nastane na površini kosti kompaktno kostno tkivo, v sredini epifiz pa gobasto kostno tkivo. Na obeh straneh med diafizo in epifizo ostane rastni hrustanec toliko časa, dokler kost ne zraste do konca. Celice rastnega hrustanca se delijo pod vplivom rastnega hormona, kar omogoča rast kosti v dolžino. Kost se torej v dolžino podaljšuje tako, da se delijo celice rastnega hrustanca, nato hrustanec zakosteni. Hkrati se kost tudi debeli in to tako, da se množijo celice pokostnice. Ko rastnega hrustanca ni več, tudi kost ne more več rasti. Kosti se obnavljajo vse življenje in sicer tako, da »propadajo« stari osteoni in nastajajo novi.]]>