Kosti glave obrazni del lobanje, ki obdaja očesno, nosno in ustno votlino ter možganski del lobanje, ki obdaja in varuje možgane in čutila. Lobanjske kosti so negibljivo povezane s šivi. Izjema je spodnja čeljustnica, ki je s sklepom povezana s kostjo senčnico. Nekatere lobanjske kosti (čelnica, zgornja čeljustnica, sitka, zagozdnica) so votle. Votlinam pravimo sinusi, kostem, ki imajo sinuse pa pnevmatične kosti. Pri novorojenčku so nekatera mesta na lobanji mehka. Na teh mestih je namesto kostnega še vezivno tkivo. Takim mestom pravimo mečave. Ločimo veliko temensko mečavo, ki je štirikotne oblike in leži med obema polovicama čelnice in temenicama ter manjšo zatilno mečavo, ki je trikotne oblike in leži med temenicama in zatilnico. Zatilna mečava se zaraste pol leta po rojstvu, temenska pa sredi drugega leta. Pomen mečav: ultrazvočni pregledi, ugotavljanje položaja glave med rojstvom, preverjanje pritiska v notranjosti lobanje s tipanjem,...]]> Kosti obraznega dela lobanje ZGORNJI ČELJUSTNICI
Zgornji čeljustnici sta votli kosti, njuni sinusi pa so povezani z nosno votlino. Zgornji čeljustnici tvorita tudi del trdega neba v ustni votlini, drugi del neba pa tvori kost nebnica. SPODNJA ČELJUSTNICA
Spodnja čeljustnica je edina gibljiva lobanjska kost. Sklep tvori s kostjo senčnico. LIČNICI
Ličnici se vežeta na lični mostiček, ki je del kosti senčnice. NOSNICI
Nosnici tvorita zgornji del nosu, spodnji del pa je iz hrustanca. SOLZNICI
Solznici sta čisto v kotu očesne votline.]]> Kosti možganskega dela lobanje ČELNICA
Čelnica tvori tudi streho očesne votline. SITKA
Sitka je pnevmatična kost z dvema votlinama. Sestavlja del notranje stene očesne votline ter del stene nosne votline. ZAGOZDNICA
Zagozdnica je vrinjena med čelnico, zatilnico in obe senčnici. Ima sinus, ki je povezan z nosno votlino. TEMENICI
Temenici pokrivata možgane z zgornje strani in ob straneh. Sta ploščati in štirioglati. ZATILNICA
Zatilnica pokriva možgane z zadnje strani in sega tudi pod možgane V njej je široka odprtina skozi katero poteka povezava med možgani in hrbtenjačo. SENČNICI
Na senčnicah opazimo vhod v sluhovod ter dva izrastka. Nad sluhovodom se začenja lični mostiček, na spodnjem delu pa je klinasti odrastek.
DOPOLNITE SVOJE ZNANJE
Najmanjše koščice so kladivce, nakovalce in stremence, ki jih najdemo v votlini srednjega ušesa.]]> Hrbtenica Hrbtenica ima obliko dveh zaporednih črk S. Taka oblika hrbtenice blaži tresljaje ob hoji, teku itd. Na dveh mestih je hrbtenica ukrivljena naprej. Za ukrivljenost naprej se uporablja izraz lordoza. Ločimo vratno in ledveno lordozo. Na drugi dveh mestih je hrbtenica ukrivljena nazaj. To ukrivljenost imenujemo kifoza. Ločimo prsno in križno kifozo. Novorojenček še nima lordoz in kifoz, ampak je hrbtenica lokasta. Hrbtenica je sestavljena iz 32 vretenc.
Ločimo 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc. Križna in trtična vretenca pa so zrasla v kosti križnico in trtico. Vretenca so druga na drugo vezana s sklepi. Med njimi so hrustančni diskusi ali hrustančne ploščice. Vretenca so različnih velikosti. Najmanjša so vratna vretenca, navzdol pa so vse večja. Vsako vretence ima telo vretenca, trn, stranska odrastka in sklepne odrastke. Luknjice, ki so za vretenčnim telesom, se sestavijo in tvorijo hrbtenični kanal. V njem leži hrbtenjača (del centralnega živčevja). Prvo vretence, ki nosi glavo, imenujemo nosač. V sklepu med nosačem in zatilnico kimamo. Drugo vretence je okretač. Ima zobu podoben podaljšek, ki se prislanja na nosač. V tem sklepu obračamo glavo.
DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Pri novorojenčku je hrbtenica še ravna. Ko začne dojenček dvigati glavo, se mu ukrivi vratni del, ko začne sedeti in hoditi, pa še drugi deli.

Živali, ki imajo hrbtenico sestavljeno iz vretenc, spadajo med vretenčarje.

]]> Prsni koš Prsni koš sestavljajo kost prsnica in rebra. Poleg lahko štejemo tudi prsna vretenca, ki so sicer del hrbtenice. Prsnica je ploščata kost. V njej je rdeč kostni mozeg. Reber je 12 parov. Vsi pari reber so zadaj pripeti na prsna vretenca s ploskim sklepom, spredaj pa na prsnico preko hrustanca. Zadnja dva para reber se končata prosto v mišičju in jima pravimo plavajoči rebri. Skozi zgornjo odprtino prsnega koša vstopajo žile, živci, sapnik in požiralnik, spodnja, večja odprtina, pa je pokrita z membrano, ki ji pravimo trebušna prepona. Skozi prepono prehajajo žile, živci in požiralnik.]]> Zgornje okončine in oplečje Zgornje okončine veže s trupom ramenski obroč, ki ga sestavljata dve lopatici in dve ključnici. Zgornjim okončinam včasih pravimo kar roke, čeprav k roki v resnici sodijo le zapestje, dlan in prsti. Koželjnica in podlahtnica se stikata v komolčnem sklepu in v zapestju. Pri obračanju podlakta se koželjnica v obeh sklepih vrti okoli podlahtnice.]]> Spodnje okončine in okolčje Stegnenica ima na zgornjem delu veliko sklepno glavico, ki se prilega v sklepno jamico kolčnice. Spodnji konec golenice ima čisto spodaj podaljšek, ki mu pravimo notranji gleženj. Spodnji konec mečnice pa se spodaj podaljša v odrastek – zunanji gleženj. Med obema gležnjema je vpeta ena od nartnic, ki ji pravimo skočnica. Po njej se sklep v celoti imenuje skočni sklep. Poleg kosti, ki so v tabeli, je v spodnjih okončinah še kost pogačica, ki leži na sprednji strani kolena v mišici in preprečuje gibanje golenice naprej. Spodnje okončine veže s trupom medenica. Sestavljata jo dve kosti kolčnici in križnica, ki sicer sodi tudi k hrbtenici. Med obema kolčnicama je v sprednjem delu hrustanec. Ta hrustančni del imenujemo sramnična zrast. Spodnjim okončinam pravimo noge, čeprav k nogi v resnici sodijo le gleženj, stopalo in prsti.
DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Ko se rodimo, imamo okoli 350 kosti, ko odrastemo pa le 206. To je zato, ker se medtem, ko rastemo, nekatere kosti združijo v eno kost.

Najdaljša kost v našem telesu je stegnenica.

]]>