Tkiva medceličnina, ki jo je v nekaterih tkivih veliko, v drugih manj. Celice nekaterih tkiv neprestano odmirajo, nadomeščajo pa jih nove. Za taka tkiva pravimo, da imajo veliko sposobnost obnavljanja (regeneracije). Ločimo štiri osnovne tipe tkiv:

krovna tkiva

vezivna in oporna tkiva

mišična tkiva

živčna tkiva

]]> Krovna tkiva (epiteli) epitelih se celice tesno stikajo, medceličnine je zelo malo. Celice so lahko razporejene v eni ali več plasteh, med njimi pa ni drobnih žil (kapilar). Ker epitel nima svojih žil, ki bi prinesle hrano do celic, pride hrana z difuzijo in sicer iz žil, ki ležijo v vezivnem tkivu (nahaja se običajno pod epitelnim tkivom). Poznamo več vrst krovnih tkiv glede na obliko celic in njihovo razporeditev:

Enoplasten ploščati epitel: celice so ploščate in razporejene v eni plasti.

Enoplasten kubični (cilindrični) epitel: celice so enako široke kot visoke in razporejene v eni plasti

Enoplasten stebričasti epitel: celice so ozke in visoke, kot stebrički in razporejene v eni plasti

Večplasten epitel: celice so razporejene v več plasteh, oblika celic je navadno ploščata

Epiteli zgoraj naštetih vrst so lahko tudi migetalčni in sicer takrat, kadar imajo celice migetalke. Če gre za večplasten epitel, imajo migetalke le celice zgornjega sloja.

Posebna oblika krovnega tkiva pa je žlezni epitel, v katerem najdemo med običajnimi epitelnimi celicami še žlezne celice, ki izločajo različne snovi.

Krovna tkiva pokrivajo zunanjost telesa in notranjost telesnih votlin in organov. Vrhnjica kože (zunanja plast kože) je večplasten ploščat epitel, stena črevesja je iz enoplastnega epitela, dihalne poti prekriva enoplasten migetalčni epitel,...]]> Vezivna tkiva vezivnih tkivih je med celicami veliko medceličnine, v njej pa najdemo različna vlakna (kolagenska, elastična,...). Medceličnina je lahko tekoča, v obliki gela ali pa trdna. Vezivno tkivo s tekočo medceličnino je kri, vezivni tkivi s trdo medceličnino pa sta kostno in hrustančno tkivo. Kostnim in hrustančnim tkivom zato nekateri pravijo tudi oporna tkiva. Med vezivna tkiva pa spada tudi maščobno tkivo, katerega posebnost je relativno malo medceličnine. Veziva z medceličnino v obliki gela (zdrizasta medceličnina) najdemo na površini organov, v usnjici kože, kitah, vezeh, ... Celice hrustančnega tkiva - hondrocite, izločajo medceličnino, ki vsebuje več organskih snovi, kot anorganskih. Zato je hrustanec prožen in manj trden kot kost. Med hondrocitami ni žil, celice pa so v skupinah po dve ali več v lakuni. Kostne celice - osteocite so zvezdaste in izločajo trdo medceličnino, ki ji rečemo kostnina. Vsebuje več anorganskih kot organskih snovi, zato kost ni prožna kot hrustanec, ampak bolj trdna. Podrobna zgradba kostnega tkiva je opisana v poglavju okostje.]]> Mišična tkiva krčenja in raztezanja. Celice so podolgovate in jim pravimo mišična vlakna. Ločimo tri vrste mišičnega tkiva in sicer prečno progasto mišično tkivo (skeletno), gladko mišično tkivo in srčno mišično tkivo. Prečno progasto (skeletno) mišično tkivo najdemo v skeletnih mišicah. To so mišice, ki se pripenjajo na kosti (včasih na kožo). Celice tega tkiva so podolgovate in mnogojedrne (v eni celici je več jeder). Na celicah so opazne prečne proge. Gladko mišično tkivo najdemo v steni notranjih organov (stena želodca, žil, črevesja,...). Celice tega tkiva so krajše, kot pri skeletnem mišičnem tkivu. Imajo eno samo jedro in so brez prečnih prog. Srčno mišično tkivo najdemo v srcu. Celice so razvejane, imajo eno jedro in prečne proge.]]> Živčna tkiva živčne celice, ki jim pravimo tudi nevroni in oporne celice, ki imajo različne naloge: prehranjujejo nevrone, jim dajejo oporo, delajo ovojnice nevronov...]]>