ŽIVLJENJE IN DELO

Rodil se je 6. 6. 1799 (26. 5. 1799, po starem ruskem koledarju), v Moskvi. Na odraščajočega pesnika je imel velik vpliv njegov stric, ki je znal kar nekaj jezikov, prijateljeval pa je tudi z veliko tedanjimi ruskimi pesniki in literati.
Prva dela je Puškin začel pisati v svojih deških letih.
19. 10. 1811 so odprli licej v Carskem selu in Puškin je postal eden od njegovih prvih gojencev.
1817. se je pesnik vključil v društvo Arzamas, katerega namen je bil kritizirati oblast.
1820. je napisal pesnitev
Ruslan in Ljudmila (v njej že odkrito kritizira napake oblasti). Tako istega leta odpotuje na Kavkaz, zatem v Krim, Kišinjev, Odeso.
V tem času nastanejo mojstrska dela velikega umetnika, kot so povesti v verzih -
Kavkaški jetnik,
Cigani,
Demon ... Nastajati začne tudi roman v verzih,
Jevgenij Onjegin, ki v celoti izide 1833.
1824. je pesnik poslan na materino posestvo v Mihajlovsko. Tukaj ustvari veliko pesmi in dramo - tragedijo -
Boris Godunov.
1826. je poklican v Moskvo. Car Nikolaj I. ga je prijazno sprejel in zdelo se je, da mu je odpustil simpatiziranje z dekabristi in njihovo miselnostjo, ter se mu ponudil za edinega cenzorja njegovih del.
1830. je spoznal svojo bodočo ženo Natalijo Nikolajevno Gončarovo in se leto kasneje poročil z njo.
Od leta 1833 nastanejo dela
Bronasti jezdec,
Jesen,
Pikova dama ...
Puškinova žena se je rada udeleževala dvornih plesov. S tem si je nakopala precej opravljanj, spletk, škandalov in žalitev. To je pesnika pripeljalo tako daleč, da se mu je zdelo potrebno z orožjem obraniti ženino in svojo čast. Morda je vse to bila spletka dvora zaradi Puškinovih liberalnih načel, ki jih je zastopal v življenju, pa tudi v svojih delih.
27. 1. 1837 (po starem koledarju 8. 2. 1837) je Puškin v dvoboju s francoskim emigrantom Dantesom bil smrtno ranjen. Umrl je dva dni kasneje, 29. 1. 1837, v Peterburgu, star komaj 38 let.
Viri - spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Sergejevič_Puškin in http://pushkin.niv.ru/