Sonetni venec je zgrajen iz 14 sonetov, ki jih je pesnik mojstrsko povezal v zaključnem sonetu - Magistralu. To je »pesem trikrat peta«, saj se vsak njen verz ponovi še kot zadnji verz predhodnega soneta in prvi verz naslednjega soneta.
V delu se prepletajo tri teme: domovinska, ljubezenska in pesniška.
V 1. sonetu pesnik razloži zgradbo sonetnega venca, predstavi teme in pove, da je Julija »magistrale« njegovega življenja. V 7. sonetu Prešeren kliče po novem Orfeju, ki bi s svojo poezijo prebudil Slovence in jih združil. V 8. sonetu govori o tragični slovenski zgodovini, katere posledice so vidne v skromnem in žalostnem pesništvu. V Magistralu strnjeno ponovi vsebino celotnega Sonetnega venca in Julijo prosi za naklonjenost njegovi poeziji.