Rodil se je leta 1798 v Recanati blizu Bologne v obubožani plemiški družini. Vzgajala ga je zelo stroga mati. Veliko časa je preživel v njihovi bogati knjižnici, kjer je že zgodaj spoznaval antično literaturo, kasneje pa je veliko sam študiral filozofijo, saj je bil šibkega zdravja za študij na univerzi.
Pozneje je živel po različnih mestih v severni Italiji, kjer je doživljal nesrečno ljubezen in socialno izolacijo.
Umrl je v veliki revščini leta 1837 v Neaplju.
Njegove pesmi so izšle v pesniški zbirki I canti (Spevi) leta 1831.
V njej prevladuje pesimistično doživljanje sveta. Pisal je tudi razmišljanja v prozi in literarno kritične razprave.
SAM SEBI
V pesmi Sam sebi lirski subjekt, tj. avtor sam, romantično doživlja svoje življenje, tj. v duhu svetobolja - pesimistično doživlja sebe in ves svet, zgubil je vsakršno upanje in hrepenenje, prežemajo ga dolgčas, bridkost, obup, zaveda se minljivosti in nesmiselnosti človekovega bivanja. Tako svet doživlja kot eno samo trpljenje, bolečino oz. blato.
Ugotovil je, da med njim in svetom obstajajo nepremostljive razlike, zato ga prezira in se želi umakniti v smrt, misli na samomor. Spoznal je, da na svetu ni ničesar, zaradi česar bi bilo vredno živeti in trpeti.