Krst pri Savici je romantična pesnitev, sestavljena iz posvetilnega soneta Matiji Čopu, Uvoda in Krsta. Uvod obsega 26 tercin, v njem prevladujejo pske prvine. Krst pa sestavlja 53 stanc, v njem se prepletajo lirske, epske in dramatske prvine.
Uvod pripoveduje o bojih med Valjhunom in Črtomirom, ki se po šestmesečnem obleganju Ajdovskega gradca zaključijo z odločilnim spopadom obeh vojska. Med pogani preživi boj le Črtomir.
Krst se začne s Črtomirovim razmišljanjem o samomoru na bregu Bohinjskega jezera. Misel na Bogomilo ga od tega dejanja odvrne. Zateče se k slapu Savica, kjer se snide z Bogomilo in duhovnikom. Zve, da se je Bogomila medtem pokristjanila in zaobljubila bogu, zato njuna zemeljska zveza ni mogoča. Resigniran tudi sam sprejme krščansko vero. Nato odide v Oglej, kjer postane duhovnik in se nikoli več ne sreča z Bogomilo.
V Črtomirovem nagovoru vojščakom v Uvodu lahko razberemo idejo svobodoljubja in domoljubja, v Krstu pa je vodilna ideja spoznanje, da mora človek vztrajati tudi v težkih situacijah.