Slovo od mladosti je Prešeren napisal leta 1829, objavil pa leta 1830 v Kranjski čbelici.
Nastala je torej na prehodu iz mladostnega v zrelo obdobje. Prešernova mladost je bila zastrupljena s spoznanjem o sebičnosti in pokvarjenosti posameznikov in družbe, kjer »človek toliko velja, kar plača«, o tem, kako svet ni urejen po načelih pravičnosti, poštenosti, a mlad človek vedno znova verjame v izboljšanje sveta. V zrelejših letih ta vera izgine, človeku ostane samo odpoved, zato se poslavlja od nje s hrepenečimi in trpkimi besedami.
Pesem je žalostinka ali elegija. To je književna zvrst, ki je v starogrškem pesništvu poimenovala dvostišje ali elegični distih, ki je s svojim ritmom vzbujal žalostno občutje. Od Ovida (v izgnanstvu ga je mučilo domotožje, zato je napisal veliko žalostink) naprej so to pesmi z žalostno vsebino.
OBLIKA PESMI
Zgrajena je iz petih osemvrstičnih kitic, tj. stanc ali oktav. V prvih šestih verzih je rima prestopna (ababab), v zadnjih dveh pa zaporedna (cc). Verz je italijanski (laški) enajsterec, sestavljen iz peterostopnega nadštevilčnega jamba (U- / U- / U- / U- / U-/ U). Zadnja dva verza celotne pesmi pomenita sklep celotne pesmi, tj. z metaforo o temni zarji in žalovanjem za mladostjo.
Pesem je bogata s Pesem je bogata s slogovnimi sredstvi:
metafora: temna zarja, rožce so se koj osule,
nagovor ali apostrofa: dni mojih lepši polovica, Zato, mladost!,
vzklik ali ekskamacija: Bog te obvarji!,
ukrasni pridevek: zelene trate, krvave rane,
poosebitev ali personifikacija: leta mladosti so rodile,
primera ali komparacija: človek toliko velja, kar plača,
nasprotje: temna zarja,
brezvezje ali asindeton: modrost, pravičnost, učenost, device,
inverzija ali obrnjen vrstni red: dni mojih, up goljufivi,