France Prešeren: Nezakonska mati

Povzetek

NEZAKONSKA MATI

Pesem Nezakonska mati je verjetno nastala v poznem Prešernovem obdobju, prvič pa je bila objavljena v Poezijah. Snovno je verjetno povezana s Prešernovim razmerjem z Ano Jelovškovo in njunimi tremi nezakonskimi otroki (Ane sicer domači niso zapustili); je pa motiv nezakonske matere mogoče najti tako v ljudskem slovstvu kot tudi pri nekaterih romantičnih pesnikih.

Pesem je napisana kot izpoved ženske, nezakonske matere. Takemu načinu izpovedovanja rečemo pesem vložnica. Mati nagovarja svojega otroka, prisega mu brezpogojno ljubezen, saj sta ostala popolnoma sama in zapuščena v patriarhalnem okolju. Upa, da se bo vsaj »On, ki ptice pod nebam živi« usmilil njenega otroka in mu kljub »zaznamovanosti« namenil srečne dni. Pesem kaže na eni strani nehumanost, nečlovečnost tedanje morale (sramota nezakonskih otrok in njihovih mater v patriarhalnem okolju), na drugi strani pa humanost, materinsko prvinsko ljubezen do otroka, njeno srečo in vztrajanje.

Pesem je slogovno blizu ljudski pesmi, zato je vsebina izražena skozi prvine ljudskega sloga: preprosto izražanje, razumljiva metaforika, nagovor, stopnjevanje, anafora, ponavljanje figur, rima, štirivrstičnice ...,
npr. retorično vprašanje, vzklik, stopnjevanje, nagovor:
Kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi?
anfora:
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmeješ se.