Oglej si spodnje fotografije.
1. Napiši, na kaj si pomislil-a ob fotografijah? Kakšni so tvoji občutki, ko gledaš jadra, morje, nebo ...
2. Opiši svoje občutke, če pomisliš, da si na odprtem morju, sam-a na jadrnici. Pripravlja se nevihta, ti pa si daleč od obale. Kakšni so tvoji občutki sedaj? Predstavi jih.

Razmisli in odgovori še na dve vprašanji.
3. Si že kdaj pomisli-a, da prijetni občutki v nas lahko prebudijo tudi neprijetne?
4. So tvoje želje in misli o prihodnosti vedno postavljene v harmonijo? Se kdaj zalotiš ob razmišljanju o lastni prihodnosti, pa si negotov-a?

Ko boš odgovoril-a na vsa vprašanja, preberi besedilo na koncu, nato klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

Najbrž se vsi kdaj zamislimo o dosežkih v svojem življenju, pa tudi o tem, kaj nam bo življenje še prineslo. Prav tako se je v odločilnem trenutku svojega življenja znašel tudi pesnik Mihail Jurjevič Lermontov, ko je dopolnil 18 let. Takrat je pesnik namreč moral zapustiti Moskvo in univerzo, kjer se je izobraževal. Študij je želel nadaljevati v Peterburgu, a mu je to bilo onemogočeno. V takšnem vzdušju je nastala pesem Jadro (nastala naj bi ob bregu morja, ko pesnik ni vedel, kaj naj stori; bil je žalosten, razočaran, strt ...).