SAM SEBI

Spočij se, utrujeno srce!
Prevara, ki sem mislil, da je večna,
je zdaj minila. Vse je že minilo,
in ne le sladki up prevar,
še hrepenenje v naju je ugasnílo.
Dovolj si utripalo.Dovolj.
Ničesar ni, kar še zasluži vzdih,
Utripov tvojih ni vredna ta zemlja.
Življenje – dolgčas in bridkost,
nikdar kaj drugega, in svet je blato.
Pomiri se. Poslednjikrat
obupu se predaj. Le smrt nam da
usoda. O, preziraj sebe, svet,
naravo, silo, ki ob tla
pritiska nas, in z njo, srce, preziraj
to strašno ničevost vsegà!