Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja

Pismo: 16. julija

Preberi posamezno pismo in nato v spodnje polje (ali v zvezek) pisno odgovarjaj na vprašanja.
Ko boš odgovoril-a na vsa vprašanja, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

16. julija

Ah, kako mi zapolje po žilah, če se s prstom dotaknem njenega, če se pod mizo srečajo najine noge! Trznem, kakor da bi se dotaknil ognja, a skrivna moč me spet vleče tja, mojih čutov se poloti omotica.- Oh, in njena nedolžnost, preprosta duša ne zaznava, kako neznansko me trpinčijo te drobne zaupljivosti. In kadar dene v pogovoru svojo roko na mojo in se ob zanimivem pomenku primakne bliže k meni, da nebeški dih iz njenih ust oprhne moje ustnice, tedaj mi je, kakor da se ugriznem, kakor da bi me oplazila strela. - In, Wilhelm! Če se bom kdaj drznil ta nebesa, to zaupanje ...! Saj me razumeš! Ne, moje srce ni tako izprijeno! A je slabotno, zadosti slabotno! - In kaj ni to izprijenost? -

Ona mi je sveta. Vpričo nje umolkne sleherno poželenje. Nikoli ne vem, kako mi je, kadar sem ob njej; le čutim, kakor da se mi parata duša in živčevje. - Pri srcu ji je neki napev, na klavirju pa igra z angelsko močjo, tako preprosto in tako poduhovljeno! To pesem ima najraje in ko ubere prvo noto, me reši vseh muk, zablod in muh.

Nobena beseda o čarovni moči stare glasbe se mi ne zdi neverjetna. Kako me prevzame preprosto petje! In kako mi ga zna nakloniti, često prav tedaj, ko bi si najraje pognal kroglo v glavo! Zablode in tema v moji duši se razpuhte in spet laže diham.