George Gordon Noel Byron: Romanje grofiča Harolda

Morje

Poslušaj recitacijo odlomka pesnitve. Izrazi svoje občutke s posameznimi besedami.

Odlomek pesnitve preberi. Zatem odgovori na vprašanja.
Ko boš rešil-a vse naloge, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

ROMANJE GROFIČA HAROLDA
Morje

Valuj, globoko, temno modro morje!
Sto tisoč gredljev para te zaman:
človeški meč lahko le kôpno órje,
tvoj val pa ga ustavi – vodna plan
priznava le tvoj bes – še senc divjanj
človeških ne ohrani širnost njena.
Le kadar kakor kaplja v ocean
potone človek, se pokaže pena –
ta grob brez groba, navčka, krste in imena.

...

O, ljubil sem te, morje! Poln radósti
sem se prepuščal, da si me nosilo
na prsih kakor peno: od mladosti
sem rad igral se s tabo in prav milo
mi je bilo; in če si vzvalovilo
v vihar grozoten – bil je strah prijeten,
zaupal sem v besnečo tvojo silo,
saj čutil sem, kot da sem tvoje dete,
in sem, kot zdaj, ti božal grive k nebu vzpete.

Prevedel Janez Menart

  1. Kaj pesniku pomeni morje?
  2. Ali je človek s svojimi sposobnostmi zmožen kljubovati mogočnosti morja? Utemelji.
  3. Kakšna čustva in občutja navdajajo pesnika ob spominu na morje?