George Gordon Noel Byron: Romanje grofiča Harolda

Samota

Poslušaj recitacijo odlomka pesnitve. Izrazi svoje občutke s posameznimi besedami.

Odlomek pesnitve preberi. Zatem odgovori na vprašanja.
Ko boš rešil-a vse naloge, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

ROMANJE GROFIČA HAROLDA
Samota

Razmišljati na skalah tik prepada;
počasi stopati skoz gozdni mrak,
kjer so stvari, ki človek jim ne vlada,
in kjer ni hodil še njegov korak;
za čredo divjih koz skoz siv oblak
v neznano plezati po gorski steni;
strmeti v slapa belogrivi trak –
to ni samota – to samo pomeni
pomenkovati se z Naravo v vsej lepoti njeni.

A v hrupu, v gneči gledati, čutíti,
živeti med ljudmi in od spoznanj
utrujen tujec v tujem svetu biti,
brez koga, ki bi bil dom tvojih sanj,
brez koga, ki bi ti bil sreča zanj,
brez koga, ki kot ti ta svet zaznava,
ki bi, ko umreš, smejal se malo manj
kot ves ta svet, ki zdaj te obletava –
to res je biti sam, to je samota prava.

Prevedel Janez Menart

  1. Kako Harold doživlja naravo? Se počuti tukaj osamljenega?
  2. Kako v nasprotju z naravo sprejema plemiško-meščansko družbo?
  3. Zakaj je lirski subjekt v svojem okolju osamljen?
  4. Ali se ta eksistencialni problem pojavlja tudi v sodobni družbi?