George Gordon Noel Byron: Romanje grofiča Harolda
Samota
Poslušaj recitacijo odlomka pesnitve. Izrazi svoje občutke s posameznimi besedami.
Odlomek pesnitve preberi. Zatem odgovori na vprašanja.
Ko boš rešil-a vse naloge, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.
Razmišljati na skalah tik prepada;
počasi stopati skoz gozdni mrak,
kjer so stvari, ki človek jim ne vlada,
in kjer ni hodil še njegov korak;
za čredo divjih koz skoz siv oblak
v neznano plezati po gorski steni;
strmeti v slapa belogrivi trak –
to ni samota – to samo pomeni
pomenkovati se z Naravo v vsej lepoti njeni.
A v hrupu, v gneči gledati, čutíti,
živeti med ljudmi in od spoznanj
utrujen tujec v tujem svetu biti,
brez koga, ki bi bil dom tvojih sanj,
brez koga, ki bi ti bil sreča zanj,
brez koga, ki kot ti ta svet zaznava,
ki bi, ko umreš, smejal se malo manj
kot ves ta svet, ki zdaj te obletava –
to res je biti sam, to je samota prava.