Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Prvi odlomek

Poslušaj branje odlomkov Jevgenija Onjegina. Zapisuj svoja občutja in podaj kratek povzetek poslušanega.


Preberi 1. odlomek in zatem reši spodnje naloge.
Ko boš rešil-a naloge, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

JEVGENIJ ONJEGIN
Brezciljnost

(1. poglavje)

Onjegin? Ples ga je utrudil,
zaspan domov se pelje spat.
Vtem že je glasni boben zbudil
ves hrupni, bučni Petrograd.
Kupec je vstal, že teče sluga,
fijakar se k postaji guga
in z mlekom Ohtenka hiti,
sneg pod koraki ji hrešči.
Prijetni zgodnji trušč se širi,
odpro se okna, in od streh
suklja se sinji dim v stebreh,
in pek, pač Nemec po maniri,
s papirno kapo čez šop las,
odpira že svoj vasisdas.

Truden od hrupa in plesišča
ter jutro v noč spreminjajoč,
je naš otrok zabav in blišča
spal v blagem mraku sanjajoč.
Popoldne, ko se pač predsrami,
ga spet življenje to zamami
in pustno, pisano bo šlo
kot dan za dnem, noč za nočjo.
No, pa je srečen bil Jevgenij,
takole prost, ko rosa mlad,
vsak dan deležen vseh naslad
in zmag bleščečih, dragocenih?
In ali je vihrav ostal
ob teh gostijah čil in zdrav?

Ne, zgodaj so mu čustva umrla,
uprl se mu je šum sveta,
za dneve le dekleta vdrla
gospodujoč so mu v duha.
Izdajstvo ga je izučilo,
prijateljstvo ga je minilo,
ni šlo, da vsak dan neutudljiv
s šampanjcem bi zalival bil
beefsteaks in strasburške kolače
in da z bolečo bi glavo
še duhovičil s tem in s to.
Čeprav na moč vzkipljiv drugače,
ni maral zadnje čase več
za boje na smodnik in meč.

Bolezen, ki ji vzroka odkrili
žal niso še, a bil bi čas –
spleen so jo v Angliji krstili,
handrá ji pravimo pri nas –
ta ga v oblasti je držala.
Da bi se póčil, bogu hvala,
tega ni skušal, a za svet
in za življenje bil je led.
Kot Childe Harold sanjav, molčečen
je stopal v sleherni salon;
ne čenče družbe ne boston,
ne blag pogled ne vzdih nesrečen,
nič ni skalilo mu miru,
vse šlo je mimo brez sledu.