France Prešeren: Slovo od mladosti

Poslušaj in preberi

Poslušaj recitacijo pesmi.

Pesem preberi, zatem reši dane naloge.
Ko boš rešil-a vse naloge, klikni gumb »Zaključi enoto« na desni.

SLOVO OD MLADOSTI

Dni mojih lepši polovica kmalu,
mladosti leta! kmalu ste minule;
rodile vé ste meni cvetja malo,
še tega rožce so se koj osule,
le redko upa sonce je sijalo,
viharjov jeze so pogosto rjule;
mladost! vendèr po tvoji temni zarji
srce bridkó zdihuje, Bog te obvarji!

Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!
Veselja dókaj strup njegov je umoril:
sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje
svet zaničvati se je zagovoril,
ljubezen zvésto najti, kratke sanje!
zbežale ste, ko se je dan zazóril.
Modrost, pravičnost, učenost, device
brez dot žalváti videl sem samice.

Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,
komùr sovražna je, zastonj obrača,
kak veter nje nasproti tému vleče,
kogàr v zibéli vid'la je berača,
de le petica da ime sloveče,
de človek toliko velja, kar plača.
Sem videl čislati le to med nami,
kar um slepí, z goljfijami, ležámi!

Te videt', grji videti napake,
je srcu rane vsekalo krvave;
mladosti, jasnost, vènder misli take
si kmalo iz srcá spodi in glave,
gradove svítle zida si v oblake,
zelene trate stavi si v puščave,
povsod vesele lučice prižiga
ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.

Ne zmisli, de dih prve sapce bóde
odnesel to, kar misli so stvaríle,
pozabi koj nesreč prestanih škode,
in ran, ki so se komaj zacelile,
doklèr, de smo brez dna polníli sode,
'zučé nas v starjih časov sile.
Zato, mladost! po tvoji temni zarji
srce zdihválo bo mi, Bog te obvarji.