Brezžična krajevna omrežja-WLAN

Z razvojem standarda Ethernet so se razvijala tudi brezžična krajevna omrežja, ki delujejo podobno kot klasična omrežja, le da tukaj prenosni medij ni omejen, temveč poteka s pomočjo radijskih signalov ali infrardeče svetlobe. Organizacija IEEE, ki je zaslužna za sprejetje standardov prej naštetih tehnologij, je prav tako poskrbela za standardizacijo brezžičnih lokalnih omrežij pod oznako IEEE 802.11. Standardi so podani v Tabela 2 , med seboj se razlikujejo po prenosnih hitrostih in frekvenčnem območju, v katerem delujejo.

	IEEE 802.11	IEEE 802.11a	IEEE 802.11b Wi-Fi	IEEE 802.11g
Prenosna hitrost	1 ali 2 Mbit/s	54 Mbit/s	1, 2 , 5,5 ali 11 Mbit/s	54 Mbit/s
Frekvenčno območje	2,4 GHz	5GHz	2,4 GHz	2,4 GHz

Tabela : Standardi na področju brezžičnih omrežij

Standard za brezžična omrežja je enako kot pri klasičnih krajevnih omrežjih definiran na prvih dveh plasteh modela OSI (Tabela 3). Na drugi plasti določa pristopno metodo CSMA/CA (Carrier Sense Multiple Access / Collision Avoidence), ki je podobna pristopni metodi CSMA/CD. Na drugi plasti določa tudi storitvene funkcije, to so naloge osnovnih postaj (prenosnikov ali stacionarnih računalnikov) in dostopnih točk (npr. omogočajo povezavo osnovnih postaj). Fizično plast modela OSI določa prenos podatkov z infrardečo svetlobo ali z radijskim signalom. V Tabela 3 so navedene tehnike prenosa FHSS in DSSS, opis katerih presega obseg tega učbenika.

IEEE 802.2 Logical Link Control (LLC)			OSI
IEEE 802.11 Medium Access Control (MAC)			MAC 2.nivo
Razpršeni spekter s frekvenčnim skakanjem FHSS	Razpršeni spekter z neposrednim zaporedjem DSSS	Prenos z infrardečo svetlobo	Fizični OSI Nivo 1. nivo

Tabela : Standard 802.11 v modelu OSI