koordinatni sistem v ravnini zgradimo s pomočjo dveh med sabo pravokotnih premic. Njuno presečišče imenujemo koordinatno
. Ko na vsaki od premic izberemo dolžino, ki predstavlja enoto (sliko števila
), premici postaneta realni številski
. Vodoravno os imenujemo os x ali
os, navpično os pa os y ali
os. Obe osi razdelita koordinatni sistem na štiri območja, ki se imenujejo
. Prvi kvadrant je tisti, v katerem sta obe koordinati točk
, drugi, tretji in četrti kvadrant pa si sledijo v smeri, ki je nasprotna vrtenju urinega kazalca.
Zdaj je vsaka točka na premicah slika točno določenega realnega in obratno: vsako realno število ima tako na osi x kot tudi na osi y točno določeno .
Ko poljubno točko T iz ravnine pravokotno projiciramo na koordinatni osi, na vsaki posebej naletimo na sliko nekega števila. Število na osi x je x ali abscisa točke T, število na osi y pa je koordinata y ali točke T.
Tako prav vsaki točki T iz ravnine priredimo točno določen urejen
števil, to sta koordinati točke T, kar zapišemo kot T(xT, yT). Velja tudi obratno: vsak urejen par števil določa samo eno
ravnine.