Pri funkciji moramo paziti na to, da vsakemu elementu priredimo natačno določen element. Neko prirejanje ni funkcija, če enemu elementu priredi več vrednosti.
Funkcija ali preslikava iz množice A v množico B je predpis, ki vsakemu elementu x iz množice A priredi natanko en element y iz množice B.

Elemente množice A imenujemo originali oziroma neodvisne spremenljivke, ki sestavljajo definicijsko območje funkcije Df, njihove slike pa sestavljajo zalogo vrednosti funkcije Zf, ki je podmnožica množice B. Kadar je tako definicijsko območje kot zaloga vrednosti množica realnih števil, govorimo o realni funkciji.

Funkcije lahko ponazarjamo na več načinov: s puščičnim diagramom, s tabelo ali z grafom.

Puščični diagram največkrat uporabljamo takrat, kadar sta množici A in B končni z majhnim številom elementov. Tako lahko nazorno prikažemo lastnosti funkcij.

© E-um 2008
© E-um 2008
© E-um 2008
© E-um 2008
© E-um 2008