Včasih v enačbi poleg neznanke nastopa še eden ali več parametrov. V teh primerih je rešitev po navadi odvisna od parametrov. Pri reševanju takšnih enačb je največkrat potrebna obravnava. Oglejmo si primer.

Za m=1 in m=–1 enačba ni smiselna, saj imenovalci ne smejo biti enaki 0. Sicer pa enačbo pomnožimo z (m–1)(m+1), da se znebimo ulomkov.

Odpravimo oklepaje in enačbo preuredimo.

Če hočemo izraziti neznanko, moramo obe stani enačbe deliti z 2m. Tega ne smemo storiti, če je m=0. V tem primeru imamo v resnici enačbo
.
Ta enačba nima rešitve.
Če je m neničelno število, pa lahko enačbo delimo z 2m in dobimo rešitev.
Če strnemo vse ugotovitve, dobimo:
- za
in
enačba ni smiselna; - za
enačba nima rešitve; - v drugih primerih je rešitev enačbe
.