Množice točk v ravnini
Oglejmo si najprej, kaj dobimo, če določimo eno od koordinat, drugi pa dovolimo, da zavzame poljubne vrednosti.
Najenostavnejši primer je zahteva (ali pogoj) x=0. Ta nam da vse točke na ordinatni osi (y). Zato lahko imenujemo enačbo x=0 kar enačbo osi y.
Analogno nam zahteva y=0 opisuje točke na osi x.
Tudi zahteve x=a ali y=b, kjer predstavljata a in b poljubni števili, opisujejo premice.
Od množice točk lahko zahtevamo, da je ena od njenih koordinat pozitivna.
Zahteva x>0 nam bo dala vse točke, ki ležijo desno od osi y. Tako množico imenujemo polravnina – v tem primeru desna polravnina.
Če zahtevamo, da je koordinata negativna, dobimo drugo polravnino.
Na spodnji sliki lahko vidiš vse 4 polravnine, ki jih določata koordinatni osi.
Na prazna mesta v besedilu vpiši pogoje, ki jim morajo ustrezati koordinate točk vsake od polravnin.
Piši brez presledkov.
leva polravnina x<0
desna polravnina
zgornja polravnina
spodnja polravnina
Polravnino lahko omejuje tudi kakšna druga premica, npr. y<2 ali
. To bodo v prvem primeru točke, ki ležijo pod premico y=2, v drugem pa tiste, ki so desno od premice x=–1 in vse točke na tej premici.
Verjetno ste opazili razliko. V prvem primeru je znak samo "manjši", torej premica določa mejo, vendar ne sodi v množico. V drugem primeru pa je znak "večji ali enak" in točke, ki so na meji, sodijo v množico rešitev. Da bomo med tema dvema možnostma opazili razliko, se dogovorimo, da bomo premico v prvem primeru risali s prekinjeno črto, v drugem pa s polno.
|
y<2
|
x>=-1
|
,
,
,
,
.


.