Beljakovine
Spoznali boste:
- da je vzrok za raznolikost živih bitij raznolikost beljakovin, ki gradijo naše telo,
- zgradbo in delitev beljakovin.Koliko različnih dipeptidov lahko dobimo, če imamo kot izhodni aminokislini glicin in alanin?
| Ime | glicin | alanin |
| Oznaka* | Gly | Ala |
| Model |
|
|
* Tričrkovna oznaka predstavlja aminokislinsko enoto (npr. Gly = glicin, Ala = alanin).
Če se povežeta dve molekuli glicina, dobimo dipeptid Glicil-glicin (okrajšava Gly-Gly).
Oglejte si model molekule. S desnim gumbom miške lahko izbirate različne načine predstavitve.
| Nastanek dipeptida Ala-Ala (alanil-alanin) |
Nastanek dipeptida Ala-Gly (alanil-glicin) |
Nastanek dipeptida Gly-Ala (glicil-alanin) |
Dopolnite spodnjo tabelo z imeni in okrajšavami za nastale dipeptide. Pomagajte si z zgornjimi animacijami.
Vpišite: Ala-Ala ali Ala-Gly ali Gly-Ala
| Model | ![]() |
![]() |
![]() |
| Ime | |||
| Okrajšava |
Iz dveh aminokislin lahko dobimo torej
različne dipeptidne molekule.
Če vemo, da imajo majhne proteinske molekule približno 50 aminokislinskih
enot, velike pa več sto do več tisoč, lahko razumemo, zakaj lahko v naravi
najdemo na tisoče različnih beljakovin.
Beljakovine se med seboj razlikujejo v številu, vrsti in zaporedju vezanih aminokislin. Vrstni red povezovanja aminokislin oziroma zaporedje aminokislin v delu molekule beljakovine določa primarno zgradbo beljakovin. Spodnja shema predstavlja primarno strukturo beljakovine - del verige molekule človeškega inzulina.
Funkcija beljakovinske makromolekule pa ni odvisna le od števila in vrstnega reda aminokislin v njej, temveč tudi od prostorske oblike beljakovinske molekule. Verige kovalentno vezanih aminokislin se dalje organizirajo tako, da oblikujejo določene ponavljajoče se vzorce, ki predstavljajo sekundarno zgradbo beljakovin.
Beljakovinske makromolekule se lahko uredijo spiralno, v obliko vijačnice.
Lahko pa se upognejo in razpotegnejo v upognjeno ravnino.
Linus Carl Pauling je s sodelavci leta 1951 predstavil prve elemente sekundarne strukture, alfa-vijačnico in beta-strukturo.
![]() Struktura hemoglobina, Wikipedija |
Sestavljene beljakovine oziroma proteidi nastajajo v organizmu z
biosintezo. V molekuli imajo beljakovinski in nebeljakovinski del. Pomembnejši proteidi so: - nukleoproteidi (nebeljakovinski del je nukleinska kislina). So sestavni del celičnih jeder in celične plazme v rastlinskih in živalskih celicah, v kromosomih so tudi nosilci dednih informacij; - fosfoproteidi (nebeljakovinski del je fosforjeva kislina). Med najpomembnejše sodita kazein v mleku in vitelin v jajčnem rumenjaku; - glikoproteidi (nebeljakovinski del je ogljikov hidrat). So pomembne sestavine vezivnih in opornih tkiv, npr. hrustanca in različnih izločkov, npr. slina, sluz. Omeniti velja tudi heparin, ki preprečuje strjevanje krvi; - kromoproteidi (nebeljakovinski del je barvilo). Sem sodijo npr. hemoglobin, rdeče krvno barvilo in mioglobin, rdeče mišično barvilo; oba vsebujeta kot nebeljakovinski del barvilo hem. |
|
Glede na obliko molekul jih v grobem lahko razdelimo na dve veliki skupini:
Nitaste beljakovine najdemo npr. v celicah kože, dlakah, nohtih
(keratin), kitah (elastin) kot medcelični vezivni material (kolagen).
Predstavljajo vezivni in strukturni material predvsem živalskih celic
in tkiv. |
![]() Model kroglaste beljakovine - struktura encima TIM, Wikipedija |
Model nitaste beljakovine - |
|
lasje
| |
|
hemoglobin
| |
|
sladkor
| |
|
mleko
| |
|
jajca
|
Kako imenujemo vez, ki povezuje dve aminokislinski enoti?
Dopolnite spodnjo tabelo. Posameznim peptidom pripišite ustrezno nebeljakovinsko skupino.
| nukleoproteidi |
kislina |
| fosfoproteidi |
kislina |
| glikoproteidi |
|
| kromoproteidi |
|
|
zaporedje aminokislin v delu molekule beljakovine
| |
|
število aminokislin v molekuli beljakovine
| |
|
prostorska oblika beljakovinske molekule
| |
|
dolžina makromolekule
|
aminokislin v delu molekule beljakovine določa primarno zgradbo beljakovin. Posamezne verige aminokislin se organizirajo v ponavljajoče se vzorce, ki predstavljajo zgradbo beljakovin.
Glede na zgradbo delimo beljakovine na enostavne beljakovine ali , ki so sestavljene le iz aminokislin in na sestavljene beljakovine ali .
Glede na obliko molekul jih v grobem lahko razdelimo na dve veliki skupini: beljakovine najdemo npr. v celicah kože, dlakah, nohtih (keratin), kitah (elastin) kot medcelični vezivni material (kolagen). Predstavljajo vezivni in strukturni material predvsem živalskih celic in tkiv. beljakovine so večinoma topne v vodi in se nahajajo v telesnih in celičnih tekočinah (npr. encimi, hormoni, transportni in obrambni proteini).






