Elementi, ki jih najdemo v naravi v elementarnem stanju
V naravi najdemo v
elementarnem stanju elemente, ki so pri pogojih na Zemlji razmeroma slabo
reaktivni, v obliki rudnin pa so nastali pod posebnimi pogoji.
Največ elementov v elementarnem stanju je v naravi v atmosferi v plinastem stanju. V zraku je največ elementa dušika (N2) (79%), kisika (O2) (20,8%) in argona (Ar), poleg njih pa so v manjših količinah še drugi žlahtni plini. Vse te pline tudi pridobivajo iz zraka in imajo zelo veliko uporabnost v elementarnem stanju in v obliki različnih spojin.
Glavna sestavina vesolja je vodik (H2), iz katerega nastaja pri zlivanju v Soncu helij (He).
Zelo znan element, ki ga srečamo v naravi v trdnem stanju in v različnih oblikah je ogljik (C). Poznamo grafit (v minicah za svinčnike) in dragoceni diamant.
Žveplo (S), čudovit rumen prah, ki je v elementarnem stanju kot ruda, vidite lahko v šolskem laboratoriju. Uporablja se kot kemijski reagent, za žveplanje vinskih sodov ipd.
V naravi najdemo v elementarnem stanju tudi nekatere kovine, ki jih zaradi slabe reaktivnosti imenujemo tudi žlahtne kovine. Zlato (Au) je zelo nereaktivna kovina in se uporablja za izdelavo nakita, pa tudi v elektronski industriji za kontaktne površine. Za nakit, katalizatorje ipd. uporabljajo tudi druge žlahtne kovine kot platino (Pt), paladij (Pd) in druge. Srebro (Ag) je v naravi le redko v elementarni obliki, večji del ga pridobijo iz njegovih mineralov.
Živo srebro (Hg) srečamo v termometrih in barometrih, saj je edina tekoča kovina, ki jo najdemo tudi v elementarnem stanju v naravi.
Baker (Cu) je v naravi tudi samoroden, večji del pa ga pridobivajo iz rud. Uporablja se v elektroindustriji kot odličen elektroprevodni material, v kemijski industriji za izdelavo kemijsko odpornih naprav, v domačem okolju za žlebove in odtoke.
Največ elementov v elementarnem stanju je v naravi v atmosferi v plinastem stanju. V zraku je največ elementa dušika (N2) (79%), kisika (O2) (20,8%) in argona (Ar), poleg njih pa so v manjših količinah še drugi žlahtni plini. Vse te pline tudi pridobivajo iz zraka in imajo zelo veliko uporabnost v elementarnem stanju in v obliki različnih spojin.
Glavna sestavina vesolja je vodik (H2), iz katerega nastaja pri zlivanju v Soncu helij (He).
Zelo znan element, ki ga srečamo v naravi v trdnem stanju in v različnih oblikah je ogljik (C). Poznamo grafit (v minicah za svinčnike) in dragoceni diamant.
Žveplo (S), čudovit rumen prah, ki je v elementarnem stanju kot ruda, vidite lahko v šolskem laboratoriju. Uporablja se kot kemijski reagent, za žveplanje vinskih sodov ipd.
V naravi najdemo v elementarnem stanju tudi nekatere kovine, ki jih zaradi slabe reaktivnosti imenujemo tudi žlahtne kovine. Zlato (Au) je zelo nereaktivna kovina in se uporablja za izdelavo nakita, pa tudi v elektronski industriji za kontaktne površine. Za nakit, katalizatorje ipd. uporabljajo tudi druge žlahtne kovine kot platino (Pt), paladij (Pd) in druge. Srebro (Ag) je v naravi le redko v elementarni obliki, večji del ga pridobijo iz njegovih mineralov.
Živo srebro (Hg) srečamo v termometrih in barometrih, saj je edina tekoča kovina, ki jo najdemo tudi v elementarnem stanju v naravi.
Baker (Cu) je v naravi tudi samoroden, večji del pa ga pridobivajo iz rud. Uporablja se v elektroindustriji kot odličen elektroprevodni material, v kemijski industriji za izdelavo kemijsko odpornih naprav, v domačem okolju za žlebove in odtoke.