Panonske pokrajine ležijo v in vzhodni Sloveniji. Ta del Slovenije je obrobje velike . Panonske pokrajine delimo na panonske , prekrite z debelimi nanosi in peska, ter nekoliko višja panonska iz bolj sprijetih kamnin. Zaradi nadmorske višine in obilice ravnega površja so v tem delu Slovenije najjboljše možnosti za . Na ravninah sta razvita tako poljedelstvo kot živinoreja, v gričevjih pa in sadjarstvo. Poselitev je dokaj gosta, vendar so največja gospodarska središča (Maribor, Celje) nastala blizu prehoda panonskih v pokrajine. Panonske pokrajine so se zaradi obrobne lege daleč stran od prestolnice in slabše povezanosti razvijale večinoma kot drugi deli Slovenije. Zato velik del tega ozemlja označujemo kot območja.

Vir: Jurij Senegačnik in drugi, Geografija 9, Modrijan 2006