JETRA

 

Jetra ali Hepar so največji in glavni organ drobovja.
Dosežejo težo 1.5 kilograma.
Glavni organ pa zato, ker imajo tri življensko pomembne funkcije:
 
  • so organ za skladiščenje snovi
 
  • proizvajajo žolč
 
  • so najvažnejši metabolni organ saj v njih poteka 60% vseh metabolnih procesov.


LEGA:
 
  • Leže desno zgoraj v trebušni votlini in so priraščeni na trebušno prepono ali Diafragno (na njej vise).

 

 ZGRADBA:
 
  • Iz žleznega tkiva z izvodili
 
  • glavnega vezivnega tkiva
 
  • žil, krvnih žil, živcev


Iz vseh centralnih zbiralk gre kri v veliko telesno veno ali Veno cavo inferior in nato v srce.

V jetra vstopa kri preko dveh žil:
 
  • sveža kri obogatena z kisikom prihaja preko jetrne arterije ali Arterije hepatice
 
  • kri iz prebavil in vranice pa vstopa preko portalne vene ali Vene porte


Ti dve žili v jetra na spodnji strani skozi jeterno lino ali Porto hepatis. V jetrih se ti prepredeta v kapilarni preplet, ki dovaja kri do celic. Nakar se kri zbira v centralnih zbiralkah in se odvaja iz jeter.
Razen krvnih kapilar so v jetrnih kepicah še žolčne kapilare, ki se zbirajo v žolčne celice in se nato dalje zbirajo v jetrni vod. Jetrni vod pa zapušča jetra skozi Porto hepatis.

Vloga in delovanje jeter

  1. Jetra so v telesu osrednji organ presnove. Jetrne celice kontrolirajo snovi, ki so se vsrkale v kri. V veliki krvni obtok prepuščajo samo tiste snovi, ki jih celice v telesu trenutno rabijo. Odvečne snovi pa jetrne celice prestrežejo in jih:

    2.  

     

     

    - ali uskladiščijo

      - ali pa predelajo v uporabne snovi.

Vskladiščene in predelane snovi po potrebi nato oddajajo v kri ali pa jih izločajo z žolčem.

  1. za nemoteno delovanje jeter je pomemben DVOJNI DOTOK KRVI .
  2. ob mišičnem delu se porablja glukoza.Zato jetra v kri oddajajo glukozo, ki je vskladiščena v jetrnih celicah. Če se izčrpajo te zaloge glukoze, jetrne celice proizvajajo glukozo iz maščob, v skrajni sili pa tudi iz beljakovin.
    Če pa je glukoze v krvi preveč, jetrne celice prestrezajo glukozo iz krvi in jo predelajo in skladiščijo v obliki glikogena
  3. proizvajajo nekatere vitamine: A, K.
  4. jetrne celice razstrupljajo = detoksicirajo strupene odpadne snovi, npr.:
  5. amonijak
    nikotin
    strihtin... in jih predelajo v sečnino
  6. jetra služijo kot priložnostni zbiralec za kri. Npr. ob mirovanju, ko ni potrebno, da bi vsa kri krožila po telesu, se žile v jetrih razširijo in s tem sprejmejo mnogo krvi
  7. v prenatalnem obdobju (pred rojstvom) v jetrih nastajajo eritrociti. V postnatalnem obdobju (po rojstvu) pa se v jetrih eritrociti razgrajujejo
  8. v stenah krvnih kapilar jeter so posebne zvezdaste celice, ki jih imenujemo KUPFFERJEVE CELICE. To so obrambne celice, ki prestrezajo in uničujejo razne mikrobe, tujke in odmrle eritrocite v kri
  9. jetra zaradi svoje velikosti, močno prispevajo k vzdrževanju telesne toplote.

 

Delovanje jeter

Jetra so največja žleza v človeškem telesu. Leže pod prepono na desni strani v trebušni votlini. Jetra so organ z mnogoterimi nalogami.

Najvažnejše so tele:

1. Celice jeter neprestano proizvajajo grenko, temno zeleno tekočino, žolč. Žolč odteka v dvanajstnik, če vstopa vanj mastna hrana. Sicer pa se žolč odlaga v posebnem žolčnem mehurju in od tam po potrebi teče v dvanajstnik. Žolčni mehur je shramba za žolč. Če iz kakršnegakoli vzroka žolč ne more odtekati iz jeter, prehaja v kri. Tkiva postanejo zato rumena. Ta bolezenski znak imenujemo zlatenico. Vzroki zlatenice so seveda zelo različni.

2. Iz tankega črevesa vodi kri vso prebavljeno hrano skozi jetra. V jetrih odloži kri predvsem ves sladkor (glukozo). Pod vplivom hormona insulina se predela sladkor v jetrih v netopljivi glikogen. V krvi sme biti namreč le določena množina sladkorja. Jetra ga sproti pošiljajo v kri, kolikor so ga celice potrošile. 5eveda jetra najprej glikogen spet predelajo v sladkor, ki je topljiv. Če prihaja zaradi pomanjkanja insulina preveč sladkorja v kri, povzroči to znano in nevarno sladkorno bolezen.

3. V jetrih postanejo neučinkovite različne strupene razkrojnine, pa tudi strupi, ki so prišli v telo s hrano ali z raznimi zdravili.

4. V jetrih se predeluje odvečni sladkor v maščobe in narobe, ob stradanju se maščobe, pa tudi beljakovine, predelujejo v sladkor, ki gre nato v kri. Skratka, jetra so zamotan kemični laboratorij, kjer potekajo neprestano najrazličnejši kemični pojavi.

  

 

Vsa živa bitja dihajo. Iz okolja sprejemajo zrak in z njim kisik. Kopenske živali in rastline ga dobe iz ozračja, vodne živali in rastline pa iz zraka, raztopljenega v vodi. To sprejemanje zraka v pljuča, je vdihavanje. Uporabi pa se kisik v celicah, da se razkraja (oksidira) hrana, ki je prišla po krvi iz prebavil. Ta pojav imenujemo celično dihanje. Za celično dihanje je torej potreben kisik. Pri razkrajanju, to je oksidaciji snovi, se v celicah sprošča energija, ki se izkoristi za obstoj organizma. Nastajajo pa tudi razne razkrojnine, ki so odveč in jih moramo iz telesa sproti izločati. Pri dihanju nastaja v celicah kot razkrojnina vedno tudi ogljikov dioksid, ki ga zato stalno izdihavamo. Vdihavamo torej zrak zaradi kisika, ki je v njem, izdihavamo pa zrak, v katerem je veliko ogljikovega dioksida.