JETRA
Jetra ali Hepar so največji in glavni organ drobovja.
Dosežejo težo 1.5 kilograma.
Glavni organ pa zato, ker imajo tri življensko pomembne funkcije:
|
|
|
|
|
LEGA:
|
|
|
|
|
|
Iz vseh centralnih zbiralk gre kri v veliko telesno veno ali Veno cavo inferior
in nato v srce.
V jetra vstopa kri preko dveh žil:
|
|
|
Ti dve žili v jetra na spodnji strani skozi jeterno lino ali Porto hepatis. V jetrih se
ti prepredeta v kapilarni preplet, ki dovaja kri do celic. Nakar se kri zbira v centralnih
zbiralkah in se odvaja iz jeter.
Razen krvnih kapilar so v jetrnih kepicah še žolčne kapilare, ki se zbirajo v žolčne
celice in se nato dalje zbirajo v jetrni vod. Jetrni vod pa zapušča jetra skozi Porto
hepatis.
Vloga in delovanje jeter
|
- ali uskladiščijo |
| - ali pa
predelajo v uporabne snovi. |
Vskladiščene in predelane snovi po potrebi nato oddajajo v
kri ali pa jih izločajo z žolčem.
| amonijak
|
|
| nikotin
|
|
| strihtin...
in jih predelajo v sečnino |
Delovanje
jeter
Jetra so največja žleza v
človeškem telesu. Leže pod prepono na desni strani v trebušni votlini. Jetra so organ
z mnogoterimi nalogami.
Najvažnejše so tele:
1. Celice jeter neprestano
proizvajajo grenko, temno zeleno tekočino, žolč. Žolč odteka v dvanajstnik,
če vstopa vanj mastna hrana. Sicer pa se žolč odlaga v posebnem žolčnem mehurju in
od tam po potrebi teče v dvanajstnik. Žolčni mehur je shramba za žolč. Če iz
kakršnegakoli vzroka žolč ne more odtekati iz jeter, prehaja v kri. Tkiva postanejo
zato rumena. Ta bolezenski znak imenujemo zlatenico. Vzroki zlatenice so seveda
zelo različni.
2. Iz tankega črevesa vodi
kri vso prebavljeno hrano skozi jetra. V jetrih odloži kri predvsem ves sladkor
(glukozo). Pod vplivom hormona insulina se predela sladkor v jetrih v netopljivi glikogen.
V krvi sme biti namreč le določena množina sladkorja. Jetra ga sproti pošiljajo v kri,
kolikor so ga celice potrošile. 5eveda jetra najprej glikogen spet predelajo v sladkor,
ki je topljiv. Če prihaja zaradi pomanjkanja insulina preveč sladkorja v kri, povzroči
to znano in nevarno sladkorno bolezen.
3. V jetrih postanejo
neučinkovite različne strupene razkrojnine, pa tudi strupi, ki so prišli v telo s hrano
ali z raznimi zdravili.
4. V jetrih se predeluje
odvečni sladkor v maščobe in narobe, ob stradanju se maščobe, pa tudi beljakovine,
predelujejo v sladkor, ki gre nato v kri. Skratka, jetra so zamotan kemični laboratorij,
kjer potekajo neprestano najrazličnejši kemični pojavi.
Vsa živa bitja dihajo. Iz okolja sprejemajo zrak in z njim kisik. Kopenske živali in rastline ga dobe iz ozračja, vodne živali in rastline pa iz zraka, raztopljenega v vodi. To sprejemanje zraka v pljuča, je vdihavanje. Uporabi pa se kisik v celicah, da se razkraja (oksidira) hrana, ki je prišla po krvi iz prebavil. Ta pojav imenujemo celično dihanje. Za celično dihanje je torej potreben kisik. Pri razkrajanju, to je oksidaciji snovi, se v celicah sprošča energija, ki se izkoristi za obstoj organizma. Nastajajo pa tudi razne razkrojnine, ki so odveč in jih moramo iz telesa sproti izločati. Pri dihanju nastaja v celicah kot razkrojnina vedno tudi ogljikov dioksid, ki ga zato stalno izdihavamo. Vdihavamo torej zrak zaradi kisika, ki je v njem, izdihavamo pa zrak, v katerem je veliko ogljikovega dioksida.