Merimo čas
Včasih se nam zdi, da čas zelo hitro mine. To je predvsem takrat, ko počnemo stvari, ki jih imamo radi. Kadar se igramo, nam čas hitro mine.
Včasih pa se nam zdi, da se nam zelo vleče. To se nam dogaja še posebej takrat, kadar nekoga čakamo ali kadar moramo delati stvari, ki jih ne maramo preveč (delo na vrtu, košnja ali grabljanje trave ...). Tudi kadar se peljemo na morje ali na smučanje ali na izlet, se nam zdi, da se vozimo neskončno dolgo.
Pravimo tudi, da čas nikamor ne mine ali da se je ustavil, čeprav to ne drži.
Čas se ne more ustaviti. Kar koli že počnemo, čas vedno mineva in teče dalje.
|
Čas med igro hitro mine.
|
|
|
|
Čas se med delom zelo vleče.
|
|
Kadar čakamo se nam zdi, da se je čas ustavil.
|
Vse priprave pa merijo čas v nekih določenih enotah. S koledarjem lahko merimo leta, mesece, tedne ali dneve. Z uro lahko merimo ure, minute, sekunde.
Koledar nam pove, kdaj se leto začne, kako dolgo traja in kdaj se konča. Leto je čas, v katerem se Zemlja zavrti okrog Sonca. Na koledarju so vsi dnevi v letu urejeni po tednih in mesecih. Leto je razdeljeno na 12 mesecev, meseci pa imajo 30 ali 31 dni. Izjema je le mesec februar, ki jih ima 28. Vsako četrto leto pa ima mesec februar 29 dni in takrat pravimo, da je leto prestopno. Leto ima 365 dni, prestopno leto pa ima 366 dni.
Leto je razdeljeno tudi na letne čase, ki jih imenujemo: pomlad,
,
,
. Vsak letni čas traja približno
mesece.
Meseci pa so razdeljeni na tedne. Vsak teden ima dni. Naštejmo jih po vrsti:
| četrtek |